2008-05-04 18:46:59

Raduj se Kraljica nebeška Svetega očeta


VATIKAN (nedelja, 4. maj 2008, RV) – Življenje Cerkve v Rimu je bilo včeraj pozno popoldne in danes čez opoldne silno bogato in razgibano. Najprej naj naštejemo dogodke po časovnem zaporedju, kakor so se zvrstili.
Kard. Saraiva Martins, prefekt Kongregacije za zadeve svetnikov je včeraj ob 16.00 v baziliki sv. Janeza v Lateranu začel slovesno evharistično slavje med katerim je po nalogu svetega očeta razglasil častitljivo Marijo Magdaleno Učlovečenja, ustanoviteljico Reda trajnih častilk Svetega Rešnjega Telesa, za blaženo.
Papež Benedikt XVI. je sinoči ob 18.00 v baziliki Svete Marije Velike začel molitev rožnega venca na prvo soboto v mesecu maju, ki je posebej posvečen Božji Materi Mariji. V rimski baziliki Marije snežne, kot jo tudi imenujemo, pa ves mesec posebno pobožno častijo Marijino ikono, imenovano Salus Populi Romani – Odrešiteljica rimskega ljudstva. Sveti oče je v svojem krajšem nagovoru dejal, da se je rad odzval povabilu, ker sam od nežnih let vneto časti Božjo Mater in se spominja, kako je molil rožni venec in druge molitve v cerkvan, doma, na srečanji in po mestnih ulicah. Danes ugotavljamo, je dejal papež, da molitev rožnega venca ni molitev preteklosti, ki se je spominjamo z neko otožnostjo. Molitev rožnega venca doživlja novo pomlad. To je zgovorno znamenje ljubezni, ki jo mladi rod goji do Jezusa in njegove Matere Marije. V našem svetu, ki tako močno razpršuje človekovo misel in osebnost, molitev rožnega venca pomaga postaviti Kristusa v središče življenja, kakor je to delala in govorila Marija. Kadar molimo rožni venec podoživljamo pomembne in pomenljive trenutke zgodovine odrešenja. Rožni venec pa razen tega vsebuje ozdravljajoče ime Jezusa Kristusa, ki ga kličemo v središče vsakokrat, ko molimo Zdravamarijo. Na koncu govora je papež vse prisotne in kristjane po svetu povabil, da bi bili v Marijinem mesecu v molitvi še bolj združeni. Še posebej v teh dneh, ko se pripravljamo na Binkoštni praznik, ko skupaj z Marijo prosimo, da bi se Sveti Duh še bolj deloval v vsej Cerkvi. Kakor v začetkih Cerkve, naj Marija pomaga vsaki krščanski skupnosti oblikovati eno srce in enega duha. Prosim vas, je še dejal papež, da molite za največje potrebe Cerkve in človeštva, za mir na svetu, za edinost kristjanov in za dialog med vsemi kulturami.
Ko je sveti oče končal molitveno srečanje v baziliki Svete Marije Velike ali Snežne, je več deset tisoč članov Italijanske Katoliške Akcije, ki je v petek, 2. maja obhajala 140-letnico svoje ustanovitve, začelo molitveno bdenje na planjavi pred baziliko sv. Janeza v Lateranu. Osrednje jubilejno srečanje Italijanaske Katoliške Akcije je bilo danes dopoldne na Trgu sv. Petra v Vatikanu, kjer je kard. Angelo Bagnasco, predsednik Italijanske škofovske konference, vodil slovesno sv. mašo, h kateri se je zbralo okrog 100.000 članov Italijanske Katoliške Akcije vseh starosti, od otroških in mladinskih oddelkov, do odraslih in starejših članov. Po sv. maši se jim je pridružil papež Benedikt XVI. in tisoči drugih Rimljanov ter vernikov romarjev iz vsega sveta. Petrov trg je bil dobesedno nabit, množica pa je segala še v bližnje ulice. To veliko, razigrano in zbrano množico je sveti oče najprej nagovoril pred molitvijo Raduj se Kraljica nebeška, aleluja!, z vsemi zmolil to lepo molitev, nato pa je sledilo še srečanje z zbranimi člani Italijanske Katoliške Akcije.
Papež je v govoru pred molitvijo Raduj se Kraljica nebeška, aleluja! razmišljal o prazniku Gospodovega vnebohoda. V svojih govorih učencem, je dejal papež, je Jezus zelo vztrajal na tem, »da se bo vrnil k Očetu«, ker je to krona njegovega poslanstva. On je namreč prišel na svet, da bi človeka povedel k Bogu, ne na idealni ravni, kot filozof ali učitelj modrosti, ampak stvarno, kakor pastir, ki želi popeljati ovce v ovčnjak na varno. Ta »izhod«, pohod proti nebeški domovini, ki ga je Kritus živel v prvi osebi, je Kristus prehodil izključno za nas. Zaradi nas je prišel na zemljo in se je zaradi nas vzdignil v nebo, potem ko je postal v vsem podoben ljudem, ponižan vse do smrti na križu in potem, ko je šel v prepad največje oddaljenosti od Boga. In prav zaradi tega je bil všeč Očetu, da ga je povešal nad vse stvarstvo in mu vrnil polnost slave, toda sedaj z našo človeškostjo. V poveličanem Kristusu je Bog v človeku in človek v Bogu. V vnebohodu to ni teoretična, ampak stvarna resnica. Zato krščansko upanje, ki je utemeljeno v Kristusu, ni utvara, ampak kakor pravi Pismo Hebrejcem, »je to upanje za nas kakor varno in trdno sidro duše« (Hebr 6,19), je sidro, ki je zasidrano v nebesih, kamor je pred nami šel Kristus.
In kaj človek v vsakem času bolj potrebuje kot to, da je trdno zasidran za svoj obstoj? In tukaj je ponovno pred nami čudovit smisel Marijine prisotnosti. Ko k njem dvigamo svoj pogled, kot prvi učenci, smo neposredno usmerjeni v Kristusovo stvarnost. Mati nas usmerja k Sinu, ki s telesom ni več med nami, ampak nas čaka v Očetovi hiši. Jezus nas vabi, naj ne stojimo in gledamo v nebo, ampak da smo skupaj združeni v molitvi, da prosimo za dar Svetega Duha. Kajti samo za tistega, ki se prerodi od zgoraj, to je iz Božjega Duha, je odprt vhod v nebeško kraljestvo. In prva, ki je bila prerojena »od zgoraj«, je bila prav Devica Marija. K Njej se obrnimo v polnosti velikonočnega veselja, je zaključil sveti oče svoj nagovor pred molitvijo Raduj se Kraljica nebeška, aleluja!
O srečanju med svetim očetom in člani Italijanske Katoliške Akcije pa bomo poročali v naši jutrišnji oddaji.








All the contents on this site are copyrighted ©.