VATIKAN (nedelja, 4. maj 2008, RV) – Življenje Cerkve v Rimu je bilo včeraj pozno
popoldne in danes čez opoldne silno bogato in razgibano. Najprej naj naštejemo dogodke
po časovnem zaporedju, kakor so se zvrstili. Kard. Saraiva Martins, prefekt Kongregacije
za zadeve svetnikov je včeraj ob 16.00 v baziliki sv. Janeza v Lateranu začel slovesno
evharistično slavje med katerim je po nalogu svetega očeta razglasil častitljivo Marijo
Magdaleno Učlovečenja, ustanoviteljico Reda trajnih častilk Svetega Rešnjega Telesa,
za blaženo. Papež Benedikt XVI. je sinoči ob 18.00 v baziliki Svete Marije Velike
začel molitev rožnega venca na prvo soboto v mesecu maju, ki je posebej posvečen Božji
Materi Mariji. V rimski baziliki Marije snežne, kot jo tudi imenujemo, pa ves mesec
posebno pobožno častijo Marijino ikono, imenovano Salus Populi Romani – Odrešiteljica
rimskega ljudstva. Sveti oče je v svojem krajšem nagovoru dejal, da se je rad odzval
povabilu, ker sam od nežnih let vneto časti Božjo Mater in se spominja, kako je molil
rožni venec in druge molitve v cerkvan, doma, na srečanji in po mestnih ulicah. Danes
ugotavljamo, je dejal papež, da molitev rožnega venca ni molitev preteklosti, ki se
je spominjamo z neko otožnostjo. Molitev rožnega venca doživlja novo pomlad. To je
zgovorno znamenje ljubezni, ki jo mladi rod goji do Jezusa in njegove Matere Marije.
V našem svetu, ki tako močno razpršuje človekovo misel in osebnost, molitev rožnega
venca pomaga postaviti Kristusa v središče življenja, kakor je to delala in govorila
Marija. Kadar molimo rožni venec podoživljamo pomembne in pomenljive trenutke zgodovine
odrešenja. Rožni venec pa razen tega vsebuje ozdravljajoče ime Jezusa Kristusa, ki
ga kličemo v središče vsakokrat, ko molimo Zdravamarijo. Na koncu govora je papež
vse prisotne in kristjane po svetu povabil, da bi bili v Marijinem mesecu v molitvi
še bolj združeni. Še posebej v teh dneh, ko se pripravljamo na Binkoštni praznik,
ko skupaj z Marijo prosimo, da bi se Sveti Duh še bolj deloval v vsej Cerkvi. Kakor
v začetkih Cerkve, naj Marija pomaga vsaki krščanski skupnosti oblikovati eno srce
in enega duha. Prosim vas, je še dejal papež, da molite za največje potrebe Cerkve
in človeštva, za mir na svetu, za edinost kristjanov in za dialog med vsemi kulturami.
Ko je sveti oče končal molitveno srečanje v baziliki Svete Marije Velike ali
Snežne, je več deset tisoč članov Italijanske Katoliške Akcije, ki je v petek, 2.
maja obhajala 140-letnico svoje ustanovitve, začelo molitveno bdenje na planjavi pred
baziliko sv. Janeza v Lateranu. Osrednje jubilejno srečanje Italijanaske Katoliške
Akcije je bilo danes dopoldne na Trgu sv. Petra v Vatikanu, kjer je kard. Angelo Bagnasco,
predsednik Italijanske škofovske konference, vodil slovesno sv. mašo, h kateri se
je zbralo okrog 100.000 članov Italijanske Katoliške Akcije vseh starosti, od otroških
in mladinskih oddelkov, do odraslih in starejših članov. Po sv. maši se jim je pridružil
papež Benedikt XVI. in tisoči drugih Rimljanov ter vernikov romarjev iz vsega sveta.
Petrov trg je bil dobesedno nabit, množica pa je segala še v bližnje ulice. To veliko,
razigrano in zbrano množico je sveti oče najprej nagovoril pred molitvijo Raduj se
Kraljica nebeška, aleluja!, z vsemi zmolil to lepo molitev, nato pa je sledilo še
srečanje z zbranimi člani Italijanske Katoliške Akcije. Papež je v govoru pred
molitvijo Raduj se Kraljica nebeška, aleluja! razmišljal o prazniku Gospodovega vnebohoda.
V svojih govorih učencem, je dejal papež, je Jezus zelo vztrajal na tem, »da se bo
vrnil k Očetu«, ker je to krona njegovega poslanstva. On je namreč prišel na svet,
da bi človeka povedel k Bogu, ne na idealni ravni, kot filozof ali učitelj modrosti,
ampak stvarno, kakor pastir, ki želi popeljati ovce v ovčnjak na varno. Ta »izhod«,
pohod proti nebeški domovini, ki ga je Kritus živel v prvi osebi, je Kristus prehodil
izključno za nas. Zaradi nas je prišel na zemljo in se je zaradi nas vzdignil v nebo,
potem ko je postal v vsem podoben ljudem, ponižan vse do smrti na križu in potem,
ko je šel v prepad največje oddaljenosti od Boga. In prav zaradi tega je bil všeč
Očetu, da ga je povešal nad vse stvarstvo in mu vrnil polnost slave, toda sedaj z
našo človeškostjo. V poveličanem Kristusu je Bog v človeku in človek v Bogu. V vnebohodu
to ni teoretična, ampak stvarna resnica. Zato krščansko upanje, ki je utemeljeno v
Kristusu, ni utvara, ampak kakor pravi Pismo Hebrejcem, »je to upanje za nas kakor
varno in trdno sidro duše« (Hebr 6,19), je sidro, ki je zasidrano v nebesih, kamor
je pred nami šel Kristus. In kaj človek v vsakem času bolj potrebuje kot to,
da je trdno zasidran za svoj obstoj? In tukaj je ponovno pred nami čudovit smisel
Marijine prisotnosti. Ko k njem dvigamo svoj pogled, kot prvi učenci, smo neposredno
usmerjeni v Kristusovo stvarnost. Mati nas usmerja k Sinu, ki s telesom ni več med
nami, ampak nas čaka v Očetovi hiši. Jezus nas vabi, naj ne stojimo in gledamo v nebo,
ampak da smo skupaj združeni v molitvi, da prosimo za dar Svetega Duha. Kajti samo
za tistega, ki se prerodi od zgoraj, to je iz Božjega Duha, je odprt vhod v nebeško
kraljestvo. In prva, ki je bila prerojena »od zgoraj«, je bila prav Devica Marija.
K Njej se obrnimo v polnosti velikonočnega veselja, je zaključil sveti oče svoj nagovor
pred molitvijo Raduj se Kraljica nebeška, aleluja! O srečanju med svetim očetom
in člani Italijanske Katoliške Akcije pa bomo poročali v naši jutrišnji oddaji.