Nadškof C. Celli o komuniciranju v Bruslju

BRUSELJ (nedelja, 27. april 2008, RV) – Cerkev mora pri oznanjevanju veselega sporočila tudi upoštevati, kako je sprejeto in kako ga sredstva družbenega obveščanja prenašajo, pravi nadškof Claudio Celli, predsednik Papeškega sveta za sredstva družbenega obveščanja. Nadškof Celli se je v četrtek in petek udeležil Evropskega vrha o komuniciranju v Bruslju, na katerem so sodelovali strokovnjaki s tega področja, pripravilo pa ga je Evropsko združenje direktorjev družb o komuniciranju in direktorjev revij o komuniciranju.
Nadškof Celli je predaval na temo Vrnitev verstev: posredovati vero v 21. stoletju. Svoje izvajanje je radelil na tri podteme: verski spori, iskanje vsebine in kako verski voditelji sporočajo. Uvodoma je izrazil presenečenje ob predpostavki, da je pojem vere povezan s pojmom spor, spopad. Za vsakega poročevalca, za vsakega, ki posreduje neko sporočilo, je zelo pomembno, da jasno razume, kaj želi povedati organizacijam in kako razume vrednote, ki jih predstavlja. Prav tako je enako pomembno, da poročevalec pravilno razume, kako na naše organizacije in vrednote gledajo drugi in kako vrednote posredujejo sredstva družbenega obveščanja. Naši napori pri sporočanju pa bodo pogosto neučinkoviti, če ne bomo opozorili na napačna razumevanja in spoznanja, ki delujejo v zavesti ljudi, ki jih nagovarjamo, je dejal Celli.
Pri tem je nadškof omenil primer povezave, da je vera pogosto istoznačnica za spor oziroma spopad. Stvarni komentatorji sicer opozorijo svoje bralce ali poslušalce na dejstvo, da je z izrazom »verski spopad« dejansko mišljen spopad, ki ima etnično ali politično razsežnost. Nadškof Celli pa je kljub temu navedel misel papeža Benedikta XVI., ki pravi, da »kljub razlikam, ki obstajajo v raznih verstvih, človek lahko spozna, da Bog biva, samo če izhaja iz izkušnje o stvarstvu, ki lahko razpoloži verne ljudi, da v bližnjih vidijo brate in sestre«. Zato nihče ne more zakonito naglašati razliko v verovanju kot predpostavko ali pretvezo za napadalno držo do drugih ljudi. Kadar namreč verski čut dozori, v verniku prebudi spoznanje, da vera v Boga, Stvarnika vsega kar biva in Očeta vseh, mora krepiti odnose vesoljnega bratstva med ljudmi.
Nadškof Celli je nato govoril o težnji zvesti vero zgolj na politično raven. Pogosto se zdi, da politični voditelji želijo vsiliti drugim svoje poglede, kako si zamisliti in urediti družbo z majhno ali nikakršno strpnostjo do drugačnih pogledov. Nadškof Celli je tukaj navedel misel iz okrožnice papeža Benedikta XVI. Bog je ljubezen, v kateri sveti oče trdi, da ima družbeni nauk Cerkve svoje mesto in da nikakor noče dati Cerkvi oblast nad državo. Še manj pa družbeni nauk Cerkve poskuša neverujočim predložiti načine mišljenja in delovanja, ki so lastni veri. To seveda ne pomeni, da vera ali verniki ne morejo ničesar prispevati politiki, ampak le jasno opozori verujoče, naj spoštujejo zakonito avtonomijo politikov in političnega razmišljanja. Pogosto namreč slišimo očitke vernikom, je dejal nadškof Celli, da so fundamentalisti in da je samoumevno, da vera nima mesta v družbi, ki želi biti pluralna, strpna in vključujoča. Ker pa družbeni nauk Cerkve jasno zavrača fundamentalizme, je enako pozoren na nevarnosti moralnega relativizma. Ta namreč zagovarja stališče, da ne obstajajo resnične in absolutne vrednote in da so vsa moralna stališča enako sprejemljiva.
Zaključni del predavanja je vatikanski zastopnik posvetil naporom Cerkve, kako posredovati svoje sporočilo. Glede sporočanja preko vzpostavljenih ustanov je nadškof dejal, da je bistvenega pomena, da poročevalec ima jasno izdelano idejo o istovetnosti in naravi ustanove, njenega poslanstva in ciljev. Pogosto je namreč treba ponovno pregledati te temeljne točke in obnoviti ter okrepiti njihovo razumevanje in izvajanje. Kot drugo je nadškof navedel, da se moramo zavedati in upoštevati hitre spremembe in kako razne skupine ljudi gledajo in si razlagajo ustanove in njihovo poslanstvo. Vatikanski prelat je nato zelo poudaril prepad, ki bostaja med tem, kako poročevalec razume sporočilo in kako je sporočilo sprejeto, in da je sporočilo potrebno večkrat podati, da bo prav sprejeto. Zato se moramo stalno spraševati, kako premostiti obstoječe prepade in najti skupen sporočilni jezik. In končno, je dejal nadškof Celli, v sporočanju ni pomembno podati kakšen poseben vidik, ampak odkriti in sporočiti resnico. Pri tem je navedel evangelista Janeza, ki pravi, da boste spoznali resnico in resnica vas bo osvobodila. To velja tudi za sodobno sporočanje v vseh sredstvih družbenega obveščanja, da je namreč iskanje resnice vedno tudi pot k skupnosti med posamezniki in narodi.