Sveti oče se je poslovil od kard. L. Trujille

VATIKAN (sreda, 23. april 2008, RV) – Sveti oče se je dopoldne udeležil maše zadušnice za pokojnega kard. Lopeza Trujillo, ki jo je daroval kard. Angelo Sodano, dekan kardinalskega zbora. Papež je imel med sv. mašo homilijo, na koncu pa je opravil pogrebni obred.
Sveti oče je začel svoj govor z besedami iz evangelija: »Če pšenično zrno ne pade v zemljo in ne umrje, ostane samo, če pa umrje, obrodi obilo sadu« (Jn 12,24). Evangelist Janez s temi besedami napove Kristusovo poveličanje po skrivnosti njegove smrti na križu. V velikonočnem času in v luči čudeža vstajenja so te besede še bolj zgovorne, je dejal papež. Res je, da te besede vključujejo določeno žalost zaradi bližnje ločitve od učencev, pa je prav tako res, da Jezus jasno nakaže, kako bo premagal oblast smrti. Te besede pa tudi vsebujejo veliko sporočilo upanja, ki ga sprejemamo danes, ko se poslavljamo od našega dragega brata kard. Lopeza Trujille, je dejal papež. Skupaj se spomnimo, s kakšno velikodušnostjo je pokojni kard. Lopez Trujillo služil Cerkvi in se zahvalimo Bogu za tolike darove, s katerimi je obogatil njegovo osebo in poslanstvo, ki ga je opravil.
Sveti oče je nato v homiliji orisal kardinalovo življenjsko pot in se posebej zaustavil v obdobju, ko je od leta 1990 do svoje smrti vodil Papeški svet za družino. Na prvem mestu je omenil Lexicon o družini, ki je nastal po njegovih prizadevanjih in je sedaj dragoceno besedilo za oblikovanje pastoralnih delavcev in varno vodilo za osrednje tematike krščanske etike. Zelo smo mu hvaležni, da je tako pogumno branil resnico o družinski ljubezni in za širjenje evangelija družine, je dejal sveti oče. Pokojni kardinal je gojil ljubezen do resnice in za evangelij družine v prepričanju, da je vsak človek in vsaka družina odsvit skrivnosti Boga, ki je Ljubezen. V enem od svojih spisov je namreč zapisal, »da je osebno izbral geslo Veritas in caritate – Resnica v ljubezni, ker je vse to, kar se nanaša na resnico, v središču njegovih raziskovanj«. V nekem drugem spisu pa pravi, da je resnica v ljubezni bila zanj vedno bivanjski pol v katerem je našel smisel pristne osvoboditve na teološki ravni. V Rimu je kot sodelavec svetega očeta ta raziskovanja nadaljeval in poglabljal ter oznanjal evangelij življenja in evangelij družine. Sam je ta svoja razmišljanja zaključil rekoč, da je trdno verjel v vrednost te odločilne bitke Cerkve in človeštva in da je Gospoda vedno prosil, da ne bi bil v svojih prizadevanjih len in podrepniški. Ob tej zadnji misli je papež v svoji homiliji spomnil, kako tudi sv. Pavel opominja svojega zaupnega učenca Timoteja, naj bo pogumen in vztrajen v pričevanju za Kristusa, tudi za ceno preganjanj, in naj bo močan v gotovosti, da če s Kristusom umiramo, bomo z Njim tudi živeli; če z Njim vztrajamo, bomo z Njim tudi kraljevali. Tudi mi nikoli ne umaknimo našega pogleda s te večne stvarnosti, da namreč tudi nas čaka bivališče pri Očetu, kjer bo Odrešenik obrisal vsako solzo in kjer več ne bo smrti, ne žalovanja, ne vpitja, ne bolečine, zakaj prejšnji svet je minil, je zaključil sveti oče svoj nagovor po maši zadušnici za kard. Lopeza Trujillo.