Komentar

KOMENTAR (nedelja, 20. april 2008, RV) – Dan pred prihodom svetega očeta na obisk v ZDA, je nadškof v New Yorku kard. Edward Egan v pogovoru za naš Radio dejal, da ameriško ljudstvo in katoliški verniki nestrpno in z veseljem pričakujejo papeža. Verjamem, da bo obisk lepo doživetje za svetega očeta in veliki blagoslov za božje ljudstvo tukaj v ZDA, je dejal nadškof, v pogovoru ni pa omenjal papeževega obiska na sedežu OZN. Glede pričakovanj ameriškega ljudstva in katoličanov pa danes, na zadnji dan apostolskega potovanja lahko povemo, da so se pričakovanja uresničila.
Če ostanemo zgolj v ameriških okvirjih tega apostolskega potovanja do današnjega dne, ko je sveti oče obiskal le področje Točke nič in se fizično dotaknil te odprte rane moramo reči, da je obisk vsebinsko zelo pomemben na državniški in cerkveni ravni.
Na državniški ravni najprej zato, ker je sveti oče na obisku pri največji svetovni velesili, ki je trajno odločilno ali pa vsaj zelo prisotna v vseh večjih svetovnih procesih in problemih. Razen tega se je sveti oče v okviru istega obiska odzval še povabilu OZN, naj obišče to največjo svetovno organizacijo ob 60-obletnici sprejema Splošne deklaracije o človekovih pravicah. Zato je sveti oče že prej moral svoj pristop k političnim vprašanjem, ki so vedno vsebinsko odprta, sporna in dosledno zastavljena v smeri političnih opredelitev posameznih držav, premisliti in podati v okviru celovitega sporočila na sedežu OZN. Svetovni politiki so pozorno spremljali vsako papeževo besedo, gesto, namige in vse drugo, kar se je dogajalo med srečanjem z ameriškim predsednikom. To pa toliko bolj, ker so ZDA silno dejavne prav na sedežu ZN tako v političnem pogledu s svojo odločujočo vlogo v Varnostnem svetu kot v finančem, saj vsako leto prispevajo skoraj četrtino celotnega proračuna ZN.
Na cerkveni ravni je najbolj odprto in boleče vprašanje spolnih zlorab. To vprašanje ima tri silno nevarne razsežnosti. Prva je spolna zloraba s strani duhovnikov. Duhovniki, ki bi morali prinašati Božjo ljubezen, s takimi dejanji rušijo razvoj naravnega odpiranja otrok in mladostnikov drugim osebam. S takimi dejanji pa tudi sprevržejo vsebino zakramenta svetega reda in drugih zakramentov, ki so jih prejeli kot kristjani in s tem celotno teološko zgradbo odrešenja, katerega nosilci, oznanjevalci in pobudniki bi naj bili. Tako taki duhovniki ne le da postanejo najbolj krhki člani Cerkve, ampak izpostavljajo celotno krščansko skupnost napadom od zunaj. Tretji vidik pa je ta, da so odprti nasprotniki Cerkve in krščanstva to neopravičljivo slabost nekaterih duhovnikov uporabili kot frontni napad na vse člane Cerkve, od papeža do najmlajšega kristjana. Iz vseh navedenih in drugih razlogov je jasno, zakaj je že papež Janez Pavel II. o tem vprašanju zastavil jasno in odločno stališče. Sedanji papež to smer nadaljuje in ustvarja celovito pristopanje k temu zapletenemu vprašanju sodobne družbe. Vemo namreč, da vprašanje spolnih zlorab v družinah in v družbi žal zelo narašča in ni videti obetavnih znamenj. O tem vprašanju Peter Secchia, izkušen ameriški diplomat, ki je bil tudi veleposlanik pri Svetem sedežu, pravi, da občuduje papeževo iskrenost glede spolnih zlorab v Cerkvi in njegove posege.
Med srečanjem z ameriškimi škofi je sveti oče na nacionalni ravni postavil miselni izziv, pred katerim stoji Cerkev v ZDA. Ameriški sekularizem je tudi tipično ameriški, oziroma izvira iz starih evropskih korenin, ki so se v novem svetu drugače razrasle. Ta ugotovitev postavlja celotno Ameriško škofovsko konferenco pred nove izzive v dveh smereh. Prva je ugotoviti in ameriške katoličane pravilno obvestiti pred kakšnim izzivom stoji celotna Katoliška cerkev v ZDA. Drugi sklop izzivov pa je, kako skupaj izdelati miselne in pastoralne rešitve za stvarne izzive. O čem takem do sedaj Cerkev v ZDA še ni razmišljala ali načrtovala.
Nič manj ni pomembno papeževo opozorilo vernim katoličanom, ki so vsi poklicani, da dejavno sodelujejo ne le v izpovedovanju in pričevanju za evangelij, ampak tudi pri snovanju tako domišljenih odgovorov v duhu evangelija, ki bodo spremenili na bolje celotno ameriško družbo. V tem pogledu moramo namreč razumeti tudi papeževo sporočilo rektorjem in študentom ameriških katoliških univerz in sinoči ameriški mladini. Apostolsko potovanje svetega očeta v ZDA je torej bilo veliko več kot le potrditev v veri.