Sveti oče obiskal judovsko skupnost

NY (sobota, 19. april 2008, RV) – Papež Benedikt XVI. je včeraj pozno popoldne po krajevnem času obiskal Park East sinagogo in tako judovski skupnosti omogočil, da je lahko pravočasno začela obhajati judovsko veliko noč. Park East sinagoga je bila zgrajena leta 1889 in pomeni eno od zgodovinskih znamenitosti mesta, v njej pa se zbira judovska skupnost v New Yorku. Papeža Benedikta XVI. je ob prihodu pozdravil rabin Arthur Schneier, sveti oče pa je nato vsem Judom voščil ob njihovem prazniku pesah. Pozdravni nagovor je papež začel s pozdravom shalom in izrazil svoje spoštovanje do vse judovski skupnosti, ki veliko prispeva k življenju velemesta. V New Yorku živi nad milijon in pol Judov, ki so lastniki največjega ameriškega dnevnika New York Time-a, kontrolirajo trgovino z diamanti in so zelo prisotni v svetu ameriških financ. Papež je judovsko skupnost spodbudil naj si še naprej prizadeva za prijateljske odnose z vsemi etničnimi in verskimi skupnostmi, s katerimi judovska skupnost prihaja v stik.
Po obisku sinagoge se je Benedikt XVI. odpeljal v cerkev sv. Patrika, kjer se je srečal z 250. predstavniki približno desetih krščanskih skupnosti. Pred nagovorom svetega očeta so vsi navzoči prisluhnili branju Pisma Efežanom, kjer sv. Pavel poziva k ohranjanju edinosti Duha z vezjo miru. Njegove besede nam dajejo zaupanje, je dejal papež, da nas Gospod ne bo nikoli zapustil v našem prizadevanju za edinost. Naglasil je, da globalizacija postavlja človeštvo med dva pola, na eni strani je povezanost in soodvisnost med narodi vedno večja, po drugi pa narašča razdrobljenost in umikanje v zasebnost. Omenil je tudi sekularno ideologijo, ki spodkopava in celo zavrača transcendentno resnico, kritično presojanje krščanske vere v raznih javnih razpravah in množičnih medijih, zbeganost nekristjanov zaradi razcepljenosti krščanskih skupnosti. Ob vseh teh težavah se kristjani morajo zavedati, da edinost Cerkve izhaja iz popolne edinosti Troedinega Boga, je dejal sveti oče in spomnil, da je na tem trdnem prepričanju gradila tudi prva krščanska skupnost in da je notranja povezanost vernikov temeljila na enotni in neokrnjeni veroizpovedi. Središče Pavlovega oznanjevanja in oznanjevanja zgodnje Cerkve je bil Jezus Kristus, njegovo trpljenje in vstajenje. Vendar je to oznanjevanje imelo zagotovilo v očiščenem cerkvenem nauku, ki ga je izražal veroizpovedni obrazec, v katerem je zaobjeto bistvo krščanske vere in ki postavlja temelje za edinost krščenih. Sveti oče je nato dejal, da moč oznanjevanja - kerygme ni izgubila svojega notranjega dinamizma in opozoril na nevarnost relativističnega pristopa do krščanskega nauka, ki se približuje sekularni ideologiji, postavlja v ospredje objektivnost znanosti, vero pa poriva zasebno sfero. Ta smer razmišljanja vodi v nastajanje raznih skupnosti, ki se izogibajo institucionalni ureditvi in zanikajo pomembnost skupnega nauka za krščansko življenje. Pričevanje o Kristusovem odrešenju pa mora temeljiti na merodajnem apostolskem nauku, je poudaril papež, nauku, ki temelji na razodeti božji besedi in ohranja zakramentalno življenje kristjanov v današnjem času. Le z usklajenim naukom bomo lahko odgovorili na izzive današnjega časa in jasno pričevali o evangelijski resnici, je dejal sveti oče ter spomnil, da smo vsi kristjani poklicani odkrito pričevati o razlogih našega upanja, ki je Jezus Kristus.