NEW YORK (sobota, 19. april 2008, RV) – Osrednji dogodek včerajšnjega dne je bil obisk
svetega očeta na sedežu OZN. Temu dogodku je 170 največjih svetnovnih dnevnikov posvetilo
8100 člankov. Veliko dnevnikov je papežev govor na sedežu OZN objavilo v celoti. Angleška
tiskovna agencija Reuter je včeraj imela 4 krat več poročil, največ seveda o papeževem
govoru pred Generalno skupnščino OZN. Časopisi in tiskovne agencije so tudi zabeležile,
da so na koncu govora svetemu očetu vsi predstavniki v Združenih narodih dolgo stoje
s ploskanjem odobravali. Svetovni mediji iz papeževega govora najbolj naglašajo naslednjih
pet vsebinskih sklopov. Združeni narodi so v krizi, ker v njih odloča v bistvu pet
držav članic Varnostnega sveta, ki imajo pravico veta. Dejansko pa bi probleme sveta
morali reševati s skupnimi posegi. Terorizem je bil druga velika tematika. Prelaganje
odločitev in obup revnih, ki so najbolj ponižani v svojem človeškem dostojanstvu,
so prve in zanesljive žrtve teroristov, kar vse lahko ogrozi mir. Poročevalci tudi
zelo naglašajo, da verska svobodo ni le svobodno opravljanje verskih obredov, ampak
je verstva potrebno globoko razumeti, vernikom pa dati možnost, da ustvarijo družbeni
red v duhu vrednot v katere verujejo. Člani delegacij v OZN so zelo prisluhnili papeževim
razmišljanjem, da znanstveno raziskovanje ne sme postaviti pod vprašaj zakonitosti
stvarstva in ogrožati svetost življenja. Še bolj pa so prisluhnili papeževemu razmišljanju
o človekovih pravicah, zlasti tistemu delu, ko je papež dejal, da je vsaka država
dolžna svojim državljanom zagotoviti življenje v duhu človekovih pravic. Kadar pa
neka država tega ne more zagotoviti, so Združeni narodi dolžni poseči in vzpostaviti
primerno stanje, vendar bo spoštovanju človekovih pravic. O vseh vidikih takih posegov
pa je potrebno pripraviti študijsko izdelane posege, ne pa sprejemati pristranske
odločitve, ki bi še bolj ogrozile pravice državljanom, ki so že žrtve krivic. Svetovni
mediji ob tem jasno pišejo, da je sveti oče svoj govor zastavil na filozofski ravni,
zlasti v duhu naravnega prava, ki mora biti osnovno izhodišče državnih zakonodaj.
S takim razmišljanjem o vlogi OZN je sveti oče odprl kritične točke do nekaterih liberalnih
stališč, po katerih se ravna vrsta držav, v enaki meri pa je opozoril na nevzdržna
stališča držav, ki izhajajo iz togega šarijatskega prava in drugih fundamentalističnih
pogledov na državno zakonodajo v vrsti kultur in verskih prepričanj. Časopisi
in tiskovne agencije pa še naprej veliko pišejo o vprašanju spolnih zlorab in o tem,
kako so žrtve sprejele papeževo opravičilo v imenu Cerkve, pa tudi o tem, da se je
med tem apostolskim potovanjem v Katoliški cerkvi še poglobil celoviti pristop k temu
problemu. Nekateri komentatorji so celo zapisali, da je vprašanje pedofilije v svetu
vedno bolj prisotno in postaja vse večji problem in da je edino Katoliška cerkev zasnovala
celovito strategijo borbe zoper to zlo in da bo njeno pristopanje k reševanju tega
problema model tudi za druge organizacije in celo države. Naj še povemo, da je arabski
tisk zelo pozorno spremljal papežev govor na sedežu OZN in bistro zazanal, kje se
se rimski škof dotaknil muslimanskih pogledov na delovanje Svetovne organizacije.