Mariborska škofijska gimnazija od včeraj v novih prostorih

MARIBOR (ponedeljek, 14. april 2008, RV) - Škofijska gimnazija Antona Martina Slomška v Mariboru je včeraj uradno odprla svoja vrata in se preselila v lastne prostore, že v petek pa je v novih prostorih že potekala novinarska konferenca o zgodovini objekta, poteku denacionalizacije in obnove ter o poteku odprtja in blagoslovitve. Včeraj je bila v novi telovadnici najprej uradna slovesnost ob odprtju in blagoslovitvi novih prostorov gimnazije, kjer že poteka redni pouk, nato je bilo slovesno somaševanje, po sveti maši, ki jo je vodil mariborski nadškof Franc Kramberger, pa še uradno odprtje in pogostitev. Direktor Zavoda Antona Martina Slomška dr. Ivan Štuhec je v pozdravnem govoru orisal zgodovino gradnje objektov na tej lokaciji, nastanek Gimnazije Antona Martina Slomška, njeno gostovanje na Srednji kovinarski šoli, potek denacionalizacije ter izgradnjo gimnazije in telovadnice. Prisotne je nagovorila tudi ministrica za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Mojca Kucler Dolinar, ki je poudarila, da je projekt rezultat tudi dobrega medresorskega sodelovanja v vladi, minister za šolstvo in šport dr. Milan Zver pa je spomnil, da je bila pot gimnazije posuta s trnjem. Ko je izpostavil pomen in vlogo izobraževanja in vzgoje za vrednote, je med drugim dejal, da bo potrebno slovensko šolstvo, ki je bilo nekdaj preveč podržavljeno, v prihodnje še bolj odpreti civilni družbi in različnim pobudam ter tako v čim večji meri zagotoviti njegovo strukturalno pluralnost. Dejal je še, da sodoben posameznik postaja vse bolj zahteven, kar posledično povečuje zahtevnost in odgovornost pedagoškega poklica. Minister Zver je poudaril, da bosta le avtonomna šola in avtonomen učitelj lahko zagotovila avtonomnega posameznika, ki je izhodišče sleherne uspešne družbe.
Slovesno somaševanje je vodil mariborski nadškof in metropolit Franc Kramberger, ob njem sta bila še mariborska pomožna škofa Peter Štumpf in Jožef Smej ter ordinarija celjski škof Anton Stres in murskosoboški škof Marjan Turnšek. Nadškof Kramberger je v homiliji izpostavil predvsem besede Jaz sem vrata, vrata za ovce. Kdor vstopi skozi mene, bo rešen; hodil bo noter in hodil bo ven in bo našel pašo (prim. Jn 10, 7-9). Dejal je, da je Kristus vrata, skozi katera prihaja ne le Bog k človeku, temveč tudi človek k Bogu. On je vrata resnice, ob njem spoznamo pravi in polni smisel svojega življenja in ugotovimo, kaj pomeni živeti. On je vrata življenja, je poudaril mariborski nadškof in dodal, da je Kristus s svojo smrtjo na križu uničil našo smrt in s svojim vstajenjem je postal vrata našega večnega življenja.
NADŠKOF KRAMBERGER (glas): Kristus je vrata za vse ljudi, za vsakega človeka, brez razlike. Vse nas sprejema, kakšni smo, da bi postali takšni, kakršni moramo biti. Naša beda ga ne straši, naš greh ga ne odbija. Za vse je vrata! /.../ Za vse je Kristus »odprta vrata«, ker na obrazu vsakega človeka odkriva stvariteljske sledove svojega Očeta, ki hoče, da bi se zveličali vsi ljudje. Za vse je Kristus vrata, ker ve, da je na dnu vsakega človeka še vedno človek, nekaj Božjega.
Besedo vrata pa je nadškof Kramberger uporabil tudi v povezavi z gimnazijo. Dejal je:
NADŠKOF KRAMBERGER (glas): Ko premišljujemo evangelij o »vratih«, ki so simbol Kristusa, Cerkve in slehernega kristjana, moremo reči, da smo danes tu, na Vrbanskem platoju, pod Kalvarijo tudi pred vrati, ki jih bomo blagoslovili in odprli, smo pred vrati Škofijske gimnazije A. M. Slomška. To so vrata izobrazbe in vzgoje naše mladine. Poleg škofijske gimnazije v Vipavi, Želimljem in Št. Vidu pri Ljubljani, je tudi naša gimnazija A.M. Slomška skupaj z drugimi srednjimi šolami vrata, ki vodijo v prihodnost Slovenskega naroda. V duhu bl. škofa A. M. Slomška lahko rečemo, da noben narod ne more shajati brez šole in določene oblike vzgoje, ki mlademu rodu podaja znanje, temeljne življenjske vrednote in v njem vzbuja čut odgovornosti za blagor naroda. Želimo šolo, ki bo v skladu z zgodovinsko, duhovno, kulturno in versko identiteto slovenskega naroda. Želimo šolo, ki bo oblikovala mladega človeka, da bo mislil in razsojal svobodno. Zato je nedopustno zreducirati šolo na ideološko indoktrinacijo, na politično osvajanje, ali na samo tehnično izobrazbo, ki bi jo potreboval ta ali oni gospodarski sistem. Šola ne sme postati orodje oblasti, gospodarskih manipulacij in ideološkega nasilja. Ne da bi zanikali praktične cilje, ki jih ima šola, moramo poudariti, da je cilj te srednje šole višji – humanistični. Ta cilj predpostavlja, da šola zaobjame mladega človeka v celoti: razum in srce, telo in duha, racionalnost in mladostne sanje, disciplino in mladostno prešernost. Prepričan sem, da bo naša Škofijska gimnazija to uresničevala.«
Na Vrbanski ulici v Mariboru že deluje Montessori vrtec - Hiša otrok in dijaški dom, v kratkem pa bodo urejeni še študentski domovi, glasbena šola, osnovna šola in dom starejših. Kot je v petek na novinarski konferenci povedal Ivan Štuhec, bo na tem kraju torej nastal medgeneracijski center. Gimnazijo Antona Martina Slomška obiskuje 460 dijakov in dijakinj, med njimi tudi eden musliman, eden pravoslavni dijak in eden evangeličan. Direktor Zavoda dr. Štuhec je na novinarski konferenci še poudaril, da je gimnazija odprta za vse, dijaki in dijakinje pa se morajo pred vpisom seznaniti s specifičnostjo tega katoliškega Zavoda.
Objekt na Vrbanski, kjer sedaj deluje gimnazija, so pred 2. svetovno vojno zgradili verniki mariborskih dekanij za potrebe bogoslovja. Nato je objekt najprej prevzela nemška oblast, po vojni pa nova komunistična oblast za potrebe šolstva. Po slovenski osamosvojitvi se je začel postopek denacionalizacije, med tem pa je bila v Mariboru ustanovljena škofijska gimnazija, ki na začetku ni imela svojih prostorov, pač pa je bila najprej v gosteh pri Srednji kovinarki šoli, vendar so tam manjkali številni pogoji za kvalitetno izvajanje izobraževalnega procesa.