Komentar

KOMENTAR (ponedeljek, 14. april 2008, RV) – Papež Benedikt XVI. bo jutri začel svoj uradni obisk tudi v ZDA kot državi, ki je po padcu svetovnega komunizma edina velesila na svetu v diplomatskem, vojaškem, gospodarskem, finančnem, kulturnem, skratka v pravem pomenu besede. Ob tej velesili pa se razvijata dve novi. Ti sta Evropska unija in Kitajska. Med vsemi tremi so znotraj najbolj povezane in trdne ZDA, država, ki jo povezuje narodnostno načelo in zavest o poslanstvu države. Za Evropsko unijo bi to težje trdili, ker je ta del pristojnosti posameznih držav prenesla na skupne ustanove, narodnostno načelo pa je v posameznih državah članicah diferencirano prisotno. Kitajsko pa povezuje le gospodarska dinamika in z njo rastoče blagostanje le za tiste dele prebivalstva, ki so trenutno in neposredne vključeni v obe dinamiki. Tako imamo na svetu sedaj tri revolucije, o katerih je v tem zgodovinskem trenutku najbolj trdna Kitajska.
Na kratko se ustavimo pri ZDA, kamor bo jutri prispel na uradni obisk papež Benedikt XVI. Ta največja velesila se v zadnjih letih sooča z nekaj čisto novimi gospodarskimi izzivi. Med temi naj naštejemo le nekaj. Prvi je finačna kriza, ki so jo sprožila velika bančna posojila za gradnjo družinskih hiš, ki jih upniki ne morejo plačati. Ta notranji dolg znaša okrog 1000 milijard ameriških dolarjev. Drugi zaskrbljujoči dejavnik je ta, da se je ZDA prvič v zgodovini zgodilo, da vojna v Iraku, gospodarsko ni donosna, ker ni sprožila pričakovane rasti domačega gospodarstva tudi zato, ker je dvakrat podražila ceno nafte. Razen tega pa ta vojna, kljub temu, da je zmanjšala vpliv Al Quaede in talibanov v Afganistanu, ni ustvarila notranje gotovosti, da je vprašanje islama na svetovni ravni rešeno. Tretji razlog, ki sproža nove skrbi pa so velika tuja posojila, ki jih ZDA najemajo v tujini. To ne predstavlja le problem za notranjo finančno politiko, ampak je lahko problem za celoten svetovni finančni sistem. Najdaljnji zaskrbljujoči dejavnik pa je moralne narave, namreč velika kriza družine, predvsem pa mladega rodu. Kriza družine na narodni ravni pomeni vedno manjše medsebojno zaupanje, trganje družbenih vezi in razkroj moralnih vrednot, ki so do sedaj zagotavljale družbeni mir in visoko stopnjo delavnosti ter učinkovitosti. Naslednji dejavnik, ki v teh mesecih prihaja v ospredje pa je vedno večja negotovost vrhunske politike, kako opredeliti ključne narodne in državniške cilje za sedanjost in prihodnost. To je najbolj v ospredju v demokratski stranki, v kateri borba za nominacijo kandidata za jesenske presedniške volitve vedno bolj kaže vsebinsko krhkost obeh kandidatov. Tokrat ameriški demokratski stranki grozi možnost, da na volitve ne bo šla z izdelanim strateškim načrtom za prihodnost ZDA, kar pa je za velesilo bolj nevarno, kot kakšen veliki vojaški poraz.
Iz navedenih in še mnogih drugih razlogov Američani, zlasti pa ameriška politična elita, z velikimi upi pričakujejo, kaj bo povedal papež med svojim apostolskim potovanjem ameriškim katoličanom, predvsem pa na sedežu OZN glede človekovih pravic. Za Katoliško cerkev v ZDA bo v ospredju pozornosti, kar bo kakorkoli povezano z utrjevanjem osebne vere katoličanov, njihovega sodelovanja s člani drugih verskih skupnosti in nekrščanskih verstev, pa tudi, kakšno vlogo naj ima pri vsem tem katoliška hierarhija. Na tej ravni bo tudi veliko praktičnih miselnih in drugih iztočnic za soočanje z velikimi problemi ameriške družbe.