Kard. W. Kasper o novi molitvi za Jude med bogoslužjem Velikega petka

VATIKAN (nedelja, 13. april 2008, RV) – Papež Benedikt XVI. je pred nekaj tedni sestavil novo molitev za Jude med bogoslužjem velikega petka. Ta spremenjena molitev za Jude v misalu iz leta 1962 pomeni izboljšanje prejšnjega besedila, vendar pa se dotika občutljivega vprašanja glede Judov, je dejal kard. Walter Kasper, predsednik Papeške komisije za odnose z Judi. Kard. Kasper je za vatikanski dnevnik L'Osservatore Romano zapisal, da je šlo za pretirano čustveni odziv Judov na spremenjeno molitev, in dodal, da med tistimi, ki se že desetletja aktivno posvečajo dialogu s kristjani, še vedno ostaja prisotna težnja po nadaljevanju pogovorov in sodelovanju. Povedal je, da številni Judje smatrajo prizadevanje za dialog kot grožnjo njihove eksistence in da je v judovsko krščanskih odnosih potrebno veliko potrpežljivosti in rahločutnosti. Pojasnil je, da ima molitev velikega petka za Jude, dolgo zgodovino. Novo in prilagojeno obliko molitve je papež Benedikt XVI. napisal, ker naj bi bili nekateri izrazi za Jude žaljivi. Molitev je namenjena tistim skupnostim, ki opravljajo bogoslužje velikega petka po misalu iz leta 1962. Spremenjen molitveni obrazec govori o Jezusu, ki je Kristus in Odrešenik vsega človeštva, torej tudi Judov. Mnogi so to formulacijo opredeljevali kot novo in neprijazno do Judov. Vendar pa besedilo temelji na celotni Novi zavezi in nakazuje temeljno razliko med kristjani in Judi, ki je vsem poznana, je pojasnil kard. Kasper. V preteklosti je bila vera v Kristusa, po kateri se kristjani razlikujejo od Judov, pogosto spremenjena v tako imenovani jezik zaničevanja, kakor je uporabil izraz Jules Isaac, z vsemi posledicami, ki so iz tega izhajale. Če se danes želimo usmeriti k medsebojnemu spoštovanju, lahko to storimo le na podlagi vzajemnega priznanja različnosti, je dejal kard. Kasper. Kardinal tudi meni, da kristjani ne pričakujejo, da Judje soglašajo s kristološkim kontekstom molitve velikega petka, temveč, da spoštujejo način krščanske molitve, enako kot kristjani spoštujejo judovski način molitve. Iz tega vidika bi se po Kasperjevih besedah morali učiti Judje in kristjani. Nadaljeval je, da je nesporazum glede spremenjene molitve znamenje, da je pred krščansko judovskim dialogom še dolga pot. Negativni odzivi, do katerih je prišlo, bi morali biti priložnost za razjasnitev in poglobitev temeljev in ciljev tega dialoga. Na ta način se bodo medsebojni pogovori nadgrajevali, napetosti, ki so se pojavile, pa bodo na koncu pripeljale do pozitivnih rezultatov. Kard. Kasper je tudi poudaril, da dialog zahteva veliko stopnjo rahločutnosti na obeh straneh.