Avdienca Svetega očeta

VATIKAN (sreda, 9. april 2008, RV) – Papež Benedikt XVI. je svojo katehezo med današnjo splošno avdienco na Trgu sv. Petra v Vatikanu posvetil sv. Benediktu, očetu zahodnega meništva. Njegovo življenje in spisi so odločilno vplivali na evropsko civilizacijo in kulturo. Najbolj pomemben vir o življenju tega božjega moža je druga knjiga Dialogov papeža sv. Gregorja Velikega, ki je v bistvu svetnikov življenjepis. Ta veliki sveti papež je to knjigo pisal v času nemirov in moralne razpuščenosti po propadu Rimskega imperija, v prepričanju, da bi Pravilo sv. Benedikta lahko bilo ljudstvom v Evropi svetlo vodilo iz negotovosti. Sv. Benedikt se je rodil okrog leta 480 v mestu Norci, severovzhodno od Rima. Študiral je v Rimu, toda kmalu se je umaknil v samoto, ker je hotel služiti in ugajati samo Bogu. Nekaj časa je preživel v redovni skupnosti, nato pa se je umaknil v samoto in postal puščavnik v naravni votlini. Življenje v samoti je bilo zanj obdobje notranjega zorenja, kar mu je pomagalo, da se je uspešno bojeval zoper temeljne življenjske skušnjave. V samoti se je tudi odločil, da bo ustanovil prvi samostan v Subiacu. Nekaj let pozneje, leta 529, je ustanovil samostan nad mestom Montecassino in tako pokazal, da ima samostan, tudi če stoji na samem in oddaljen od mestnih središč, vedno tudi svoje javno poslanstvo v Cerkvi in družbi. Sv. Benedikt v svojem Pravilu samostan opiše kot “šolo za službo Gospodu”. V samostanu je molitev, brez katere ni nobene izkušnje z Bogom, v središču redovnikovega življenja. Samo iz molitvenega poslušanja Boga izhajajo konkretna življenjska opravila. V meniškem življenju ne gre za nekakšno sebično samouresničevanje, ampak za pravilno iskanje Boga, ki naj ga po zgledu Jezusa Kristusa v veri in ljubezni zaupno iščemo. Tako človek vedno bolj postaja podoben Kristusu in s svojimi odločitvami ustvarja sebe po Božji podobi, piše sv. Benedikt. Ob svoji smrti leta 547 je sv. Benedikt s svojim Pravilom in vneto benediktinsko redovno družino zapustil dediščino, ki bo rodila sadove po vsem svetu, je dejal sv. oče. Prva naloga in osrednje prizadevanje učenca sv. Bendikta je iskreno iskanje Boga po poteh, ki jih je začrtal ponižni in pokorni Kristus. Vse to pa zato, da bi se z ljubeznijo dokončno izročil Bogu. Benedikt v svojem Pravilu vabi kristjane, naj iščejo Boga v molitvi, pokorščini in ponižnosti ter naj zvesto opravljajo dnevna opravila in skrbijo za ljudi v stiski. Njegovo Pravilo, je še dejal papež, danes ostaja presenetljivo moderno, saj nudi koristna napotila vsem tistim, ki iščejo vodnike na poti k Bogu. Papež Pavel VI. je leta 1964 sv. Benedikta razglasil za zavetnika Evrope in tako ponovno potrdil nauk sv. Benedikta ter njegovih učencev, pa tudi dejstvo, da je njihova zvestoba temu nauku oblikovala duhovno in kulturno življenje v Evropi. Mi pa vztrajno molimo za Evropo, je zaključil papež svoj nagovor, da se bo njeno novo povezovanje navdihovalo in hranilo iz verskega in moralnega preporoda, ki bo izhajal iz krščanskih korenin.