Sveti oče včeraj sprejel udeležence posveta Olje na rane
VATIKAN (nedelja, 6. april 2008, RV) – Papež Benedikt XVI. je včeraj v Klementovi
dovarani sprejel okrog 300 udeležencev Mednarodnega kongresa z naslovom Olje na rane.
Ta mednarodni posvet sta pripravila Papeški institut Janez Pavel II. za študije o
zakonu in družini ter Kolumbovi vitezi. Mednarodni posvet Olje na rane. Odgovor na
razdejanja, ki jih povzročata splav in ločitve, je na moč aktualen in zapleten, je
dejal na začetku svojeg govora sveti oče, posebno še, ker te probleme proučujete v
luči prilike o dobrem Samarijanu, ki ste jo izbrali, da bi lažje razumeli kakšne bolečine
povzročata splav in ločitev v življenju posameznikov, družin in družbe. Ti ljudje
so danes pogosto odrinjeni na rob družbe, ker se nihče ne zanima za njihovo stisko,
trpljenje in klice po pomoči, da bi jim priskočil na pomoč. Kadar pa se o teh vprašanjih
razpravlja le na idelološki ravni, se okrog takih ljudi ustvarja posebna zarota molka,
ki bolečino le razpihuje. Samo drža usmiljene ljubezni pomaga približati se tem ljudem,
jim pomagati, da se dvignejo in se ponovno podajo v življenje. V kulturnem okolju,
ki ga zaznamuje vedno večji individualizem, uživaštvo in vedno večje pomanjkanje solidarnosti
ter družbene pomoči, se človeška svoboda vpričo težav življenja v svoji krhkosti odloča
v nasprotju z nerazvezljivostjo zakonske zveze ali dolžnega spoštovanja komaj spočetega
človeškega življenja, ki je še v materinem telesu. Ločitev in splav sta dve po naravi
različni odločitvi, ki pogosta zorita v težkih in dramatičnih okoliščinah, ki pogosto
povezročata traume in sta vir velikega trpljenja za tiste, ki take odločitve sprejmejo.
Ti odločitvi prizadeneta tudi nedolžne žrtve: komaj spočetega in še nerojenega otroka
in otroke, ki so vpleteni v ukinitev družinskih vezi. Odločitev za splav ali ločitev
v vseh povzroča rane, ki neizbrisno zaznamujejo življenje. Etična sodba Cerkev glede
ločitve ali zavestno storjenega splava je jasna in vsem znana, je dejal papež. Gre
namreč za težke krivde, katere v različni meri žalijo dostojanstvo človeške osebe
in vključujejo globoko krivico v medčloveških in družbenih odnosih ter žalijo Boga
samega, ki je porok zakonske zaveze in začetnik življenja. Cerkev pa ima kljub temu
pred seboj, po vzoru svojega Božjega Učitelja, konkretne osebe, zlasti še tiste slabotnejše
in nedolžne, ki so žrtve krivc in grehov, pa tudi drugih mož in žena, ki so storili
taka dejanja so se pri tem sami pregrešili in nosijo notranje rane. Vsi ti pa iščejo
mir in možnost ponovnega začetka. Cerkev je prva dolžna, da se takom osebam približa
z ljubeznijo in občutljivostjo, z materinsko zavzetostjo in pozornostjo, da bi jim
oznanila usmiljeno bližino Boga in Jezusa Kristusa. On, Kristus, kakor učijo cerkveni
očetje, je namreč usmiljeni Samarijan, ki je postal naš bližnji, ki vliva olje in
vino v naše rane, nas vodi v zavetišče, v Cerkev, kjer nas zdravi, nas zaupa svojim
služabnikom in osebno vnaprej plača naše ozdravljenje. V tem smislu je evangelij ljubezni
in življenja vedno tudi evangelij usmiljenja, ki se oznanja konkretnemu človeku, ki
smo mi, da bi nas dvignil iz kateregakoli padca ali rane. V nadaljevnju govora
je papež Benedikt XVI. navedel vrsto mest iz nauka pokojnega papeža Janeza Pavla II.,
zlati iz njegove okrožnice Evangelij življenja, v kateri je ta velik papež zapisal,
naj se žene, ki so storile splav, ne prepuščajo malodušnoti in ne zgubljajo upanja,
pač pa skušajo to, kar se je zgodilo, razumeti in razlagati v dejanski resnici. Če
tega še niste storile, se s ponižnostjo in zaupanjem zatecite h kesanju. Oče vsega
usmiljenja namreč čaka na vas, da vam v zakramentu sprave podari svoje odpuščanje
in mir. Istemu Očetu in njegovemu usmiljenju lahko zaupno izročite tudi vašega otroka.
Na koncu je papež Benedikt XVI. vsem zaželel veliko božje pomoči, da bodo razmišljali
z novimi merili in z novim poletom delovali za pristno civilizacijo ljubezni in življenja.