Opoldnaska molitive Svetega očeta

VATIKAN (nedelja, 6. april 2008, RV) – Papež Benedikt XVI. je na Trgu sv. Petra pred opoldansko molitvijo Raduj se Kraljica nebeška, aleluja! podal nekaj izvirnih mislih ob evangelijskem odlomku, ki opisuje kako se je Jezus pridružil dvema svojima učencemaa na poti v Emaus in kako sta ga spoznala po lomljenju kruha.
Vsak kristjan v vseh časih, je dejal papež, je na svoji poti v Emaus. Tudi nam se na naših poteh pridruži vstali Kristus, da bi v naših srcih prižgal toplino vere in upanja in bi z nami lomil kruh večnega življenja. V pogovoru učencev na poti v Emaus s skrivnostnim spremljevalcem preseneča njun izraz Mi pa smo upali ... Ta glagol v pretekli obliki pove vse: smo verovali, hodili za njim, upali, toda sedaj je vsega konec. Tudi Jezus iz Nazareta, ki je bil mogočen prerok v besedi in dejanju, je propadel, mi pa smo ostali razočarani. Kdo v življenju ni doživel podobnih trenutkov? Včasih je v krizi sama naša vera zaradi negativnih izkušenj zaradi katerih se čutimo zapuščene in izdane tudi od Gospoda. Pot v Emaus tedaj postane pot očiščevanja in zorenja naše vere v Boga. Srečanje z vstalim Kristusom nam padarja globljo in bolj pristno vero, ki je, lahko bi rekli preizkušena v ognju velikonočnega dogodka. To je močna, krepka vera, ker se ne hrani s človeškimi idejami, ampak z Božjo besedo in Evharistijo.
To čudovito evangeljsko besedilo že vsebuje zgradbo sv. maše; prvi del je poslušanje Besede, ko Jezus razlaga učencema Pisma, drugi del pa vsebuje evharistično bogoslužje in združenje s Kristusom, ki je prisoten v zakramentu svojega Telesa in Krvi. Ko se Cerkev hrani pri tej dvojni mizi, se stalno izgrajuje in se dan za dnem obnavlja v veri, upanju in ljubezni. Skupaj z Devico Marijo tudi mi prosimo, da bi vsak kristjan in vsaka skupnost vedno znova doživljali izkušnjo učencev na poti v Emaus in odkrivali milost, kako srečanje z vstalim Gospodom spreminja naše življenje, je zaključil sveti oče svoj opoldanski nagovor.