Kard. F. Arinze – Bososlužje opeva Božje usmiljenje

RIM (petek, 4. april 2008, RV) – Včeraj dopoldne je na Prvem svetovnem kongresu o Božjem usmiljenju imel osrednjo katehezo kard. Audrys Bačkis, nadškof v Vilnusu, na temo Skrivnost usmiljenja, zaklad Cerkve. Njegova razmišljanja sta v obliki pričevanja dopolnila kard. Philippe Barbarin, nadškof v Lyonu, in p. Daniel Ange, ki sta govorila o izkušnjah na področju zelo zahtevenega medverskega dialoga.
Danes je bila okvirna tema na Prvem mednarodnem kongresu: Božje usmiljenje in edinost Cerkve. Temeljno predavanje je imel kard. Francis Arinze, prefekt Kongregacije za bogoslužje in zakramente, na temo: Sveto bogoslužje opeva Božje usmiljenje.
Kard. Arinze je svoja izvajanja začel z mislijo, da tolažilna in globoka skrivnost Božjega usmiljenja prežema javno bogočastje Cerkve. Sveto bogoslužje namreč stran za stranjo opeva čudeže Božje ljubezni, ki se kažejo posebno v usmiljenju. Lahko bi celo rekli, da je zgodovina odrešenja zgodovina razodevanja Božje usmiljene ljubezni. Zato sem z veseljem sprejel povabilo oragnizatorjev tega Prvega svetovnega kongresa o Božjem usmiljenju, da bi skupaj z vami razmišljal o Božjem usmiljenju v bogoslužju Cerkve, je dejal kardinal.
Božje usmiljenje nas doseže na poseben način v obhajanju vsetega bogoslužja. Velikonočna skrivnost, ki je v središču bogoslužja velikega tedna, je vrhunec, najvišja točka celotnega bogočastja. V bogoslužju velikega tedna ima križ ključno mesto. Prav tako so zakramenti, je nadaljeval prefekt Kongregacije za bogoslužje in zakramente, najbolj popolno bogočastje po katerem Božje usmiljenje doseže vsakega od nas. Prav bo tudi, da se poglobimo v besedila nedelje Božjega usmiljenja. Vsebina votivne maše Božjega usmiljenja še ni dovolj utrjena v zavesti vernikov in Cerkve. Posebno pozorno moramo tudi premisliti, kako smo deležni Božjega usmiljenja, ko obhajamo molitveno bogoslužje ali brevir.
Svoje razmišljanje je kard. Arinze sistematično razdelil na sedem preglednih tematik. Naj jih naštejemo. Zgodovina odrešenja je v bistvu zgodovina Božje usmiljene ljubezni, kar posebno lepo poda četrti kanon ali evharistična mašna molitev. Drugo tematiko je kard. razvil ob misli, da smo ljudje deležni božjega usmiljenja, ko obhajamo bogoslužje, ker takrat najbolj pridemo v stik z Bogom in njegovim usmiljenjem, kot to uči 2. vatikanski cerkveni zbor v Konstituciji o svetem bogoslužju. Tretja tematika današnjega predavanja pa je bila Velikonočna skrivnost, Križ in Božje usmiljenje. V bogoslužju je vsak čas svet, posebno svet pa je teden, ko Cerkev obhaja osrednji dogodek našega odrešenja. Prisotne ni presenetilo dejstvo, da se je kardinal Arinze malo dalj zadržal bo četrti tematiki: Božje usmiljenje in zakramenti. Naslednja, peta tematika je bila: Bogoslužje nedelje Božjega usmiljenja. Tukaj je kard. razložil vsebino bogoslužnih besedil 2. nedelje po Veliki noči, ali nedelje Božjega usmiljenja. Posebej je naglasil teološki vidik, da je to nedelja, ki je osmi dan velikonočne osmine, kar pomeni, da nakazuje tesno povezavo med velikonočno skrivnostjo odrešenja in praznikom Božjega usmiljenja. Šesto tematiko, votivno mašo o Božjem usmiljenju, je kardinal postavil v okvir okrožnice papeža Janeza Pavla II. O božjem usmiljenju, ki je veliko pripomogla h globljemu razumevanju te teološke tematike in širjenju bogoslužja o Božjem usmiljenju. Kard. Arinze je razmišljanje zaključil z razlago, kako se nas Božje usmiljenje dotakne vsakokrat, ko opravljamo molitveno bogoslužje Cerkve. To najbolj pride do izraza v adventnem in postnem času, ko prebiramo izbrana besedila iz Svetega pisma in molimo za ta čas posebej pripravljene molitve, je zaključil kard. Arinze.