Prvo zasedanje Karitas škofije Murska Sobota

MURSKA SOBOTA (ponedeljek, 31. marec 2008) – V soboto se je v Veržeju s sveto mašo, ki jo je ob somaševanju 19. duhovnikov vodil murskosoboški škof Marjan Turnšek, začel plenum Škofijske karitas Murska Sobota. O sožitju med generacijami je v predaval dr. Jože Ramovš, sledilo pa je še poročilo o delovanju škofijske in župnijskih Karitas v letu 2007.
Škofijsko karitas Murska Sobota je 1. januarja 2007 ustanovil škof Turnšek in za predsednika imenoval Jožeta Hozjana, Jožefa Kocipra pa za generalnega tajnika. Namen ustanovitve Škofijske karitas Murska Sobota je prenesti vsebino organiziranega karitativnega dela na vse župnije v škofiji. V Škofijski karitas Murska Sobota so si v tem cerkvenem letu za cilj postavili vzpostavitev medgeneracijskega stičišča. To bi naj bil program, ki bi na območju murskosoboške škofije povezoval aktivnosti župnijskih Karitas in drugih zainteresiranih v medgeneracijskem soustvarjanju. S časom pa bi naj to programsko medgeneracijsko stičišče dobilo tudi svoje regijsko središče. Pri tem si želijo sodelovanja med župnijskimi Karitas in vrtci, šolami, lokalnimi skupnostmi in društvi, kar bi pomenilo dobronamerno medgeneracijsko vez. Škofija Murska Sobota ima 35 župnijskih Karitas in dobirh 1000 prostovoljcev, od tega je skoraj polovica stalnih. V letu 2007 je bilo opravljenih vel kot 17.500 ur prostovoljnega dela in razdeljenih 110 ton hrane, več kot 7000 ljudem. Pomagali so petim družinam pri odpravi škode po požaru. Škofijska karitas Murska Sobota bo imela svoje prostore v Martjancih, skladišče pa pri Svetem Juriju ob Ščavnici.
Dr. Ramovš je v predavanju govoril o najbolj žgočih temah na področju delovanja Karitas v Pomurju, to je medgeneracijsko sožitje, ki postaja prva med preživetvenimi nalogami Slovenije in Evrope. Izpostavil je dokument Sveta Evropske unije o današnjih demografskih spremembah, ki nosi naslov Nova solidarnost med generacijami. V njem je ugotovljeno, da se Evropa danes sooča z demografskimi spremembami, ki so po svojem obsegu in teži brez primere. Govora je o štirih področjih najbolj perečih demografskih problemov. Rodnost je veliko prenizka za naravno obnavljanje starajočega se prebivalstva; mlada generacija se težko vključuje v samostojno zaposlitev in družinsko življenje; srednja generacija zgodaj odhaja v pokoj – danes je tretja generacija ekonomsko najbolj samostojna in zdravstveno sposobna v dosedanji zgodovini, starost pa najmanj cenjena in stari ljudje zelo osamljeni; naglo narašča delež tretje generacije, zlasti najstarejših ljudi, ki potrebujejo veliko oskrbe in nege. Ramovš je še izpostavil tri antropološko socialne pojave, in sicer, da so mlada, srednja in tretja generacija v današnjem načinu življenja med seboj premalo povezane, da bi se poznale, doživljale dopolnjevanje in na tej osnovi razvijale medgeneracijsko solidarnost, ki je temeljna človeška lastnost za preživetje posameznika in družbe; da družina čedalje težje oskrbuje vedno večje število starih onemoglih družinskih članov; in da človek evropske kulture starosti ne doživlja kot enako smiselne in vredne v človeškem življenju kot so mladost in srednja leta, ampak se pogosto utaplja v življenjski brezciljnosti ali bivanjski praznoti.
Ramovš je podal tudi smeri razrešitve nakazanih problemov in dejal, da je življenje kvalitetno, če je poskrbljeno za človekove materialne potrebe in če živi v lepih medčloveških odnosih. Nihče si ne more narediti lepega življenja sam in brez pomoči drugih, zato je najboljša naložba v življenju medsebojna pomoč med rodovi. V tradicionalni družbi so bile mlada, srednja in tretja generacija med seboj tesno povezane v družini in soseski. Današnje življenjske razmere so oddaljile generacije med seboj, da se skoraj ne poznajo, zato se pri mlajših in starejših nabirajo predsodki enih o drugih. Prepad med generacijami povzroča usodne izgube starim ljudem, srednje-letnikom in mladim. V naslednjih desetletjih bo skoraj dvakrat več starih ljudi kakor danes. Ljudje srednje generacije morajo pripraviti socialno mrežo in nove programe za boljše odnose med generacijami in dobre pogoje za staran je, sicer bomo za generacijo naših otrok prehudo breme, je povedal Ramovš.