Nadškof S. Tomasi govoril na 7. zasedanju Sveta človekovih pravic
ŽENEVA (četrtek, 20. marec 2008, RV) – Nadškof Silvano Tomasi, stalni opazovalec Svetega
sedeža pri Združenih narodih v Ženevi je ta teden govoril na 7. zasedanju Sveta za
človekove pravice. Na torkovem zasedanju, ki je potekalo na temo medkulturni dialog
in človekove pravice, je nadškof Tomasi poudaril, da je v govoru o pravicah potrebno
najti skupna izhodišča. Potrebno je priznati in upoštevati razlike, hkrati pa poiskati
temeljno izhodiščno točko, je dejal Tomasi, in za temelj postavil človekovo osebo
in njej prirojeno dostojanstvo, lastno vsaki ženski in moškemu ter dejal, da je to
osnova na kateri se lahko gradijo nadaljnji skupni pogovori. Vendar pa osredotočenost
na osebo ne pomeni upravičevanja individualizma, je nadaljeval nadškof in poudaril,
da dolžnosti in odgovornosti ni moč med seboj ločiti, saj je vsaka pravica povezana
z dolžnostjo. V vzajemnem odnosu pravic in dolžnosti ter v prizadevanju za skupno
dobro, se gradi in ščiti človeška družba. V tem oziru je nadškof Tomasi kot pomembno
nalogo zastavil zagotavljanje in oblikovanje okolja, kjer se oseba lahko v polnosti
krepi. Znamenje takega okolja je tudi verska svoboda, ki krepi in podpira tako posamezne
osebe kot skupnost v celoti. Nadškof Tomasi je v razpravo predlagal še dve vprašanji:
kako dejstvo, da človekove pravice izhajajo iz osebe, zagotavlja človeško skupnost
in na kakšen način je skupno dobro, ki obsega vse družbene, državljanske, kulturne,
ekonomske pravice, lahko cilj celotnega razvoja človekovih pravic. Nadškof Tomasi
je pred Svetom za človekove pravice spregovoril tudi v sredo, ko se je razpravljalo
o rasizmu, rasni diskriminaciji, strahu pred tujci in o drugih oblikah nestrpnosti.
Povedal je, da je pluralizacija družb prispevala tudi k povečanju rasizma in k strahu
pred pripadniki drugih tradicij in kultur. V dobi globalizacije država ne more temeljiti
izključno na ideji o nacionalni identiteti, saj je glavni namen vsake države služiti
človekovi osebi, njenemu življenju in skupnosti ter širiti skupno dobro. Nadškof Tomasi
je ponovno poudaril, da je odgovor na problem rasizma moč najti v družbenem okolju,
kjer oseba uživa vse človekove pravice. Med drugim je izpostavil tudi versko nestrpnost,
ki ponovno prihaja na površje in bi jo bilo potrebno obravnavati v povezavi s človekovimi
pravicami. Posebno pozornost je treba nameniti žrtvam rasne in verske diskriminacije,
ki so jim kršene temeljne človekove pravice, vse do primerov nasilne smrti. Kot primer
je nadškof navedel kristjane, ki ponekod ne morejo javno izražati svoje vere. V nadaljevanju
je povedal, da se je z rasizmom in nestrpnostjo potrebno spoprijeti s konkretnimi
in praktičnimi pristopi ter navedel izobraževanje kot orodje dialoga, s katerim se
spodbujajo človekove pravice. Med drugim je še izpostavil ratifikacijo Konvencije
o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije in izvedbo načrtov Sveta za človekove pravice
na področju državljanskih in političnih pravic. Ob koncu govora je Tomasi poudaril,
da je predvsem potrebno spremeniti človeka, odstraniti njegov strah in mu pomagati
k odprti in solidarni drži do drugih, kar je temeljna vloga religij, ki so poklicane
k poudarjanju človekovega dostojanstva.