VATIKAN (sreda, 19. marec 2008, RV) – Sveti oče je tudi danes imel praktično dve avdienci,
eno v baziliki sv. Petra, kjer je skupaj sprejel mlade iz Italije in nekaj tisoč študentov
iz vsega sveta, ki študirajo na univerzah in visokih šolah, ki jih vodijo člani Prelature
Opus Dei. Nekaj tisoč njihovih študentov namreč vsako leto veliki teden preživi v
Rimu, kjer so dopoldne zbrani na Mednarodnem študentskem kongresu, popoldne pa sodelujejo
pri papeških bogoslužnih slavjih velikega tedna. Na ta način sodelujejo v skupnih
molitvah Cerkve, se kulturno in drugače bogatijo in si izmenjujejo izkušnje iz raznih
dežel in visokošolskih ustanov, ki jih vodijo člani Opus Dei. Dragi mladi, je
dejal sveti oče v krajšem nagovoru v baziliki sv. Petra, bodite kvas upanja v svetu,
ki ga žeja po Kristusu, tudi takrat, kadar se tega niti jasno ne zaveda. Vi veste,
da le resno osebno prizadevanje, navdihnjeno z evangeljskimi vrednotami, lahko dostojno
odgovori na velike izzive sedanjega časa. Vsako pristna kultura pomaga oblikovati
vest in spodbuja osebo, da preseže samo sebe, da bi lahko izboljšala družbo. Tako
je vsakdo odgovoren pred resnico in mora sam sebe postaviti v službo resnici. Da boste
mogli spremeniti ta svet, si najprej prizadevajte spremeniti sami sebe s pomočjo bogatega
zakramentalnega življenja, posebno še po zakramentu sprave in pogostem prejemanju
sv. obhajila. Vsakega od vas in vaše družine izročam Devici Mariji, ki je vedno motrila
obličje svojega Sina Jezusa. Na vsakega od vas pa tudi kličem varstvo sv. Josemaria
in vseh svetnikov vaših dežel in vam iz srca želim blagoslovljeno Veliko noč, je dejal
sveti oče študentom iz univerz in visokih šol, ki jih vodijo člani Prelature Opus
Dei. V dvorani Pavla VI. je sveti oče sprejel vernike iz vseh celin sveta in
skupaj z njimi razmišljal o nekaterih vidikih velikonočnega tridnevja. Od jutri naprej
bomo podoživljali svete dneve odrešenja, kot bogoslužje imenuje praznike odrešenja.
Ti trije dnevi, je dejal papež, so srce bogoslužnega leta in življenja Cerkve. Na
veliki četrtek se Cerkev spominja zadnje večerje, med katero je Jezus ustanovil Evharistijo
in nam zapustil novo zapoved bratske ljubezni. Pred tem slovesnim spominom pa v vseh
stolnicah po svetu škofje darujejo krizmeno mašo, med katero s svojimi duhovniki obnovijo
obljube, ki so jih dali ob mašniškem posvečenju. Na veliki petek se spominjamo Jezusovega
trpljenja, križanja in smrti. Cerkev v zbranosti premišljuje o veliki skrivnosti zla
in greha, ki tlači človeštvo in se ob branju odlomkov iz Svetega pisma in bogoslužnih
dejanj v njihovi luči ponovno napoti k trpečemu Odrešeniku. Vsa ta pobožna izročila
imajo samo ta namen, da bi v duše vernikov vtisnila iskreno željo resnično sodelovati
pri Kristusovi odrešilni daritvi. Veliko soboto pa zaznamuje globok molk, ko kristjani
skupaj z Marijo vztrajajo v molitvi in premišljevanju ter pričakujejo vstajenje. Pri
tem ima veliki pomen zakrament sprave, ki je nujno potrebna pot očiščevanja in priprave
na praznik Vstajenja. Velikonočno bdenje nas uvede v najbolj pomembno nedeljo cerkvenega
leta: v dogodek Kristusovega vstajenja, je poudaril sveti oče. V nočni temi Cerkev
sprejme luč in premišljuje o obljubi dokončne osvoboditve iz suženjstva greha in smrti,
ki jo vsebuje Sveto pismo. Sredi praznovanja odešujoče moči velikonočne skrivnosti
podeli zakrament krsta katehumenom. V teh dneh naše življenje odločno usmerimo
k velikodušnemu in prepričanemu življenju po božji volji. Obnovimo naš da Božji volji,
kot je to storil Jezus s svojo daritvijo na križu. Vemo, da sovraštvo, razdeljenosti
in nasilje nikoli nimajo zadnje besede v zgodovinskih dogodkih. Naj naša udeležba
pri teh slavjih poglobi naše spreobrnjenje h Kristusu, posebno še po zakramentu sprave
in prejemu obhajila v upanju na vstajenje, skupaj s trpečimi brati in sestrami po
svetu, je zaključil sveti oče svojo današnjo katehezo o velikonočnem tridnevju. Po
pozdravih vernikov v raznih jezikih je sveti oče na vse naslovil poziv za Tibet. Z
veliko tesnobo spremlja novice, ki v teh dneh prihajajo iz Tibeta. Njegovo očetovsko
srce je žalostno vpričo trpljenja tolikih oseb. Skrivnost Jezusovega trpljenja in
smrti, ki ju podoživljamo v Velikem tednu, nam pomaga, da smo posebno občutljivi za
njihovo stanje, je dejal papež. Z nasiljem, je nadaljeval sveti oče svojo poziv
za Tibet, se problemi ne rešujejo, ampak se samo zapletajo. Vabim vas, da se mi pridružite
v molitvi. Vsemogočnega Boga, ki je vir luči, prosimo, naj razsvetli razum vseh in
vsakemu podari pogum, da izbere pot dialoga in strpnosti, je zaključil papež Benedikt
XVI. svoj poziv za Tibet.