Jeruzalemski patriarh M. Sabbah, poslovilno pastirsko pismo

JERUZALEM (petek, 14. marec 2008, RV) – Jeruzalemski patriarh nadškof Michel Sabbah bo prihodnji teden dopolnil 75 let, in tako dosegel starost, ko se škofje upokojijo. Nadškof Sabbah, nasledil ga bo nadškof Fouad Twal, je ob 20-letnici služenja Cerkvi v Jeruzalemu napisal 38 strani dolgo pastoralno pismo in se v njem zahvalil Bogu in vsem, s katerimi je v teh letih sodeloval. Zapisal je, da je Cerkev v Jeruzalemu bila vedno deležna velike solidarnosti, obiskujejo pa jo tudi številnih romarji iz različnih Cerkva, saj je mati Cerkve in se stalno sooča s težavami. Nadškof je posebej izpostavil romanje papeža Janeza Pavla II. leta 2000 in izrazil upanje, da bo naslednje romanje papeža Benedikta XVI. prav tako obnovilo upanje v deželi in vernikom vseh veroizpovedi ter političnim voditeljem dalo nov pogled na odpuščanje, pravičnost, spravo in mir. Kristjani v Sveti deželi in v Cerkvi v Jeruzalemu so pičla manjšina, je nadaljeval nadškof, kar ni le rezultat zgodovinskih in družbenih okoliščin. Gre za neposredno povezanost s Jezusovo skrivnostjo v tej deželi. Pred 2000 leti je Jezus prišel sem s svojimi apostoli in majhno skupino tistih, ki so vanj verovali. Danes je Jezus v enakem položaju, piše nadškof. Ni priznan v svoji lastni deželi. Jeruzalem, mesto odrešenja, odkoder prihaja mir za ves svet, ostaja mesto, ki še ni sprejelo odrešenja in še ni našlo svojega miru. V teh razmerah so kristjani majhna skupina vernikov, ki pričajo za Kristusa v njegovi lastni deželi. V nadaljevanju pastoralnega pisma nadškof posebej naglasi edinstveno poklicanost kristjanov in pravi, da kristjani, ne glede na število, nekaj veljamo zaradi vere vsakega med nami, saj je Jezus dejal, da z vero lahko premikamo gore. Kristjan mora sprejeti samega sebe kot kristjana. To pomeni sprejeti Jezusov evangelij, učlovečeno Besedo, in živeti vsakdanje življenje tudi ko je težko, živeti ga v luči skrivnosti, ki jo družba smatra za nemogočo, je zapisal nadškof Sabbah. Pravi kristjan se zaveda, da je del družbe in da se mora soočiti z njenimi izzivi ter skupaj z drugimi prevzeti odgovornost. Vsekakor se od kristjanov ne pričakuje, da svojo vero spremenijo v fanatizem in provokacijo, je opozoril jeruzalemski patriarh. Kristjani so pozvani, da družbo obogatijo z duhovnimi darovi. Družba od kristjana to tudi pričakuje, saj je ravno v tem novost in drugačnost kristjanovega življenja, da v družbo vnese nekaj novega. Korenine, ki so naša preteklost, morajo ostati v zemlji in dati nove cvetove in nove sadove. Poudaril je, da so nova dejanja in obnovitev miselnosti, dialoga in odnosov med škofijami, Cerkvami in raznovrstnimi ustanovami nujno potrebni. Vsi moramo ohranjati vero in se pustiti voditi besedam sv. Janeza: »Poglej, vse delam na novo«, je povedal nadškof Sabbah in zaključil, da bodo v deželi, ki pripada Bogu, k razrešitvi konfliktov vodile le Božje poti. Človeško nasilje ni pravi in ne uspešen način za dosego miru, kajti mir v Gospodovi deželi je lahko le Božji dar.