Papež Benedikt XVI. pri avdienci spregovoril o dveh cerkvenih očetih, Boetiju in Kasiodorju

VATIKAN (sreda, 12. marec 2008, RV) – Papež Benedikt XVI. se je danes srečal z verniki v baziliki svetega Petra, nato pa še v avli Pavla VI. V vatikanski baziliki je pozdravil italijanske študente, ki jim je na kratko spregovoril o vlogi šole. Poudaril je, da šola ne sme biti le kraj površnega učenja, pač pa je poklicana, da učencem nudi možnost poglobitve sporočil kulturnega, družbenega, etičnega in verskega značaja. Za učitelje je dejal, da morajo pri svojem delu upoštevati moralno ozadnje človeškega znanja, mlade pa je pozval, naj se v današnjem času, ki je poln hitrih sprememb, duhovno izpopolnijo. V avli Pavla VI. pa so se ob svetem očetu zbrali verniki iz vsega sveta, ki so prisluhnili njegovi katehezi. Danes je Benedikt XVI. govoril o dveh velikih krščanskih piscih iz Italije, Boetiju in Kasiodorju, ki sta živela in delovala v času rimskega imperija. Ob orisovanju njunih življenjskih zgodb je papež spomnil na tiste, ki so krivično zaprti in mučeni zaradi njihove miselnosti ter političnega in verskega prepričanja, govoril pa je je tudi o sprejemanju trpljenja.
Boetij in Kasiodor sta si oba prizadevala za ohranitev grške, rimske in krščanske dediščine ter njihovo združitev in spravo z miselnostjo in kulturo njunega časa. Boetij se je rodil v Rimu leta 480 in je postal senator, poleg političnih dolžnosti pa se je ukvarjal še s filozofskimi in verskimi študiji. Po krivici so ga zaprli in kasneje usmrtili. Papež je pojasnil, da je Boetij svoje največje filozofsko delo napisal v zaporu, premišljeval pa je predvsem o nepravičnosti razmer, v katerih se je znašel, ter v luči biblične literature in klasičnih avtorjev sklenil, da je pristna sreča v nenehnem upanju v Boga. Ko je orisoval Boetijevo življenje, je Sveti oče poudaril, da neprijazna usoda človeku pomaga razlikovati med pravimi in nepravimi prijatelji, nato pa je spomnil na vse, ki so po krivici zaprti in mučeni zaradi njihovega političnega ali verskega prepričanja. Boetij je simbol neskončnega števila krivično zaprtih oseb in pomeni vstopna vrata v poglobljeno razmišljanje o križanju na Golgoti, je dejal Benedikt XVI. in dodal, da je ta Italijan, ki je živel v 5. stoletju, tudi v zaporu iskal uteho, luč in modrost.
Papež je nato predstavil še lik Boetijevega sodobnika Kasiodorja, ki si je močno prizadeval za meništvo. Prepričan je bil, da so samostani in menihi tisti, ki bi lahko najbolje poskrbeli za ohranjanje klasične krščanske kulture. Sveti oče je še izpostavil Kasiodorjevo misel Podnevi in ponoči razmišljaj o Božjih zakonih in se nenehno osredotočaj na Kristusa.
Po katehezi je rimski škof v latinskem jeziku pozdravil študente iz švedskega inštituta Schola Cathedralis Scarensis, ki študirajo latinščino.