Papež Benedikt XVI. sprejel udeležence plenarnega zasedanja Papeškega sveta za kulturo

VATIKAN (sobota, 8.marec 2008, RV) – Papež Benedikt XVI. je danes sprejel udeležence plenarnega zasedanja Papeškega sveta za kulturo, ki v teh dneh razpravljajo o Cerkvi in izzivih sekularizacije. Sveti oče je v svojem govoru poudaril, da danes Cerkev ogroža sekularizacija, zato je potrebno okrepiti dialog me znanostjo in vero ter zagovarjati visoke vrednote človeštva. Sekularizacija se osredotoča na čaščenje posameznika, je dejal papež in pojasnil, da je sekularizacija prostor, kjer transcendenca preneha biti točka, h kateri se človek obrača in usmerja. Sveti oče se je zoperstavil tako imenovani ošabnosti razuma ter zbrane teologe in univerzitetne profesorje posvaril pred nevarnostmi sekularizacije, ki lahko prizadenejo tako vernike kot tudi Cerkev odznotraj. Sekularizacija popači notranjost in globino krščanske vere ter posledično tudi slog življenja in vsakodnevno vedenje vernikov. Ti so zaznamovani ali celo pogojeni s kulturo, ki vsiljuje nasprotujoče si vzorce in težnje življenja ter zanika Boga, je poudaril sveti oče in opozoril, da sekularizirani svet nima potrebe po Bogu, po misli nanj in po vračanju k njemu. Poleg tega, je nadaljeval Benedikt XVI., pa uživaška in potrošniška miselnost človeka vodita k površnosti, plitkosti in egocentričnosti, ki škodi cerkvenemu življenju. Papež je opozoril, da v takšnih razmerah lahko pride do padca stopnje duhovnosti in praznine srca, zato se je na te težave in izzive potrebno odločno odzvati. Potrebno se je zavzeti za visoke vrednote, ki dajejo smisel življenju in lahko zadovoljijo vznemirjeno človeško srce, iščoče sreče. Potrebno je zaščititi dostojanstvo človekove osebe in njeno svobodo ter si prizadevati za enakost med vsemi ljudmi, pa tudi za videnje in razumevanje smisla življenja in smrti, je poudaril papež. V nadaljevanju govora je zopet spomnil na potrebo po okrepitvi dialoga med znanostjo in vero ter na ta način razkrinkati prevzetnost razuma, ki se misli, da je sam sebi zadosten. Stičišče kultur je dialog med vero in znanostjo, pri katerem vera predpostavlja razum in dovršenost, razum, razsvetljen z vero, pa najde moč za izboljšanje poznavanja Boga in duhovne stvarnosti, je dejal Benedikt XVI. in dodal, da sta tako vera kot znanost poklicani služiti človeku in človeštvu ter podpirati razvoj in rast vsakega posameznika.