Kard. Tarcisio Bertone v Armeniji

VATIKAN (torek, 4. marec 2008, RV) – Kard. Tarcisio Bertone, državni tajnik njegove svetosti, je danes dopoldne ob 11. uri po našem, oziroma ob 15.00 po krajevnem času, prispel v Jerevan, prestolnico Armenije. Pot ga je najprej vodila na srečanje z njegovo svetostjo Karekinom II. Katholikosom vseh Armencev. Ob 13 uri po rimskem času je bila v katedrali skupna molitev. Popoldne se je kardinal državni tajnik srečal s predsednikom vlade g. Serzom Sargsyanom. Po tem srečanju se je kard. Bertone vrnil v sveto mestece Echmiadzin, kjer je sedež Armenske apostolske Cerkve, k njegovi svetosti Karekinu II. Katholicosu vseh Armencev na slovesno večerjo, ki je bila ob 20.00 po krajevnem času.
Njegova svetost Karekin II., Katholikos vseh Armencev, se je rodil leta 1951 v vasi Voskehat, blizu svetega mesteca Echmiadzina, kjer je stopil v semenišče in končal bogoslovje leta 1971. Nato je postal menih in nadaljeval študij teologije v Avstriji, Nemčiji in v Rusiji. Leta 1983 je bil izbran za škofa, leta 1993 je postal nadškof, junija 1999 pa je bil izbran za Katholikosa vseh Armencev, z imenom Karekin II. Kot katholikos predseduje Najvišjemu duhovnemu svetu, ki ga sestavljajo vsi škofje Armenske apostolske Cerkve in je njen najvišji pastir po vsem svetu. Armenska apostolska Cerkev šteje 7 milijonov vernikov. Njegova svetost Karekin II. je 123 zaporedni naslednik utemeljitelja Armenske apostoske Cerkve, sv. Gregorja Razsvetljevalca, ki je med letoma 301 in 303 zgradil baziliko v spomin, da je Armenija postala prva država na svetu, ki je krščanstvo priznala kot svojo državno vero. Armenski letopis iz 5. stol. poroča, da je imel sv. Gregor Razsvetljevalec videnje, kako je Kristus stopil z neba in z zlatim kladivom udaril po skali in tako pokazal, kje želi, da se zgradi katedrala. Nato je patriarh Gregor Razsvetljevalec dal cerkvi in mestu ime Echmiadzin, kar pomeni »kraj na katerega je stopil Edini Sin«.
Izročilo pravi, da sta v Armeniji evangelij oznanjala apostola Bartolomej in Juda Tadej. Bolj verjeten pa je podatek, da so evangelij konec tretjega stoletja v Armenijo prinesli misijonarji iz Sirije in Kapadocije. Oznanjevanje je bilo tako prepričljivo, da se je kralj Tiridate Ti leta 299 skupaj z vsem armenskim ljudstvom spreobrnil v krščanstvo. Pobudnik tega procesa je bil sv. Gregor Razsvetljevalec, najbolj viden lik armenskega krščanstva. Drugi veliki svetnik je Meshrob Mashdotz, ki je živel med letoma 354 in 440. Armencem je dal svojo pisavo in tako omogočil kulturni vzpon ob grški in perzijski kulturi in tako postavil temelje armenski kulturi, ki ima svojstvene poteze, ukoreninjene v zvestobi krščanstvu.
Cerkev v Armeniji je leta 451 zavrnila nauk koncila v Kalcedoniji. Ta je obsodil nauk monofizitov, ki so zagovarjali, da je v Kristusu le ena narava, in ne dve – božja in človeška – kakor je opredelil koncil v Efezu, leta 431.
Nato se je za Cerkev v Armeniji začelo obdobje osamitve. Najprej na cerkveni ravni, ker je Cerkev v Armeniji na ravni nauka ostala predkalcedonska. Postopoma pa tudi na politični. V prvih stoletjih po Kristusu sta jo stalno ogrožala po eni strani Bizantinsko cesarstvo, po drugi pa Perzija, v poznejših stoletjih pa Rusija in Turčija, praktično do današnjih dni.