40 let teološkega študija v Mariboru

MARIBOR (torek, 4. marec 2008, RV) - Tomaževa proslava je letos bila letos v Mariboru. Sinoči je Mariborska Enota Teološke fakultete obhajala 40. obletnico teološkega študija. Leta 1968 jo je ustanovil mariborski škof dr. Maksimilijan Držečnik. Moramo pa povedati, da je začetnik visokošolskega teološkega študija v Mariboru bl. škof Slomšek.
Slovesnost se je začela z bogoslužjem v mariborski stolnici, ki g aje vodil mariborski nadškof in metropolit dr. Franc Kramberger. Somaševali so še Veliki kancler Teološke fakultete ljubljanski nadškof in metropolit Alojz Uran, koprski škof Metod Pirih, murskosoboški škof Marjan Turnšek, koprski pomožni škof Jurij Bizjak, mariborski pomožni škof Jožef Smej in stiški opat Janez Novak. Celotne slovesnosti so se udeležili visoki predstavniki univerzitetnega, političnega, družbenega in kulturnega življenja. Mešani mladinski pevski zbor Škofijske gimnazije Antona Martina Slomška je pel mašo Karla Jenkinsa; dirigiral je prof. Tadej Kušar, za orglami pa je bil prof. Jože Wagner.
V homiliji je nadškof Kramberger govoril o Tomažu Akvninskem kot o služabniku veri in Cerkvi, obenem pa tudi pokazal na bl. Slomška kot ustanovitelja teološkega študija v Mariboru. Osvetlil je poslanstvo Teološke fakultete, ki je kot svetilnik, ki pomaga pri iskanju in spoznanju resnice.
glasbeni premor: …
Drugi del prireditve je potekal v Slomškovi dvorani. Slavnostni akademiji, med katero so podelili diplome študentom teologije, ki so končali študij v letošnjem letu, so poseben ton dali številni visoki gostje. Poleg osrednjega govornika evropskega komisarja za izobraževanje, usposabljanje, kulturo in mladino Jana Figla, so spregovorili še minister za šolstvo in šport dr. Milan Zver, ministrica za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Mojca Kucler Dolinar, rektorica Univerze v Ljubljani prof. dr. Andreja Kocijančič, rektor Univerze v Mariboru prof. dr. Ivan Rozman, veliki kancler Teološke fakultete, nadškof dr. Alojzij Uran, dekan Teološke fakultete prof. dr. Bogdan Kolar in predstojnik mariborske enote Teološke fakultete prof. dr. Vinko Potočnik. Na slovesnosti so bili navzoči tudi predstavniki teoloških fakultet iz Zagreba, Đakova, Osijeka ter Pravoslavne bogoslovne fakultete Univerze v Beogradu.
Osrednji slavnostni govornik je bil evropski komisar za izobraževanje, usposabljanje, kulturo in mladino Ján Figel', ki je imel predavanje v angleščini z naslovom »Izobraževanje in kultura – pot v skupno Evropo”. Med drugim je omenil potekajočo revitalizacijo teološkega študija in njegovem povezovanju z drugimi disciplinami ter vsebinskimi posodobitvami glede na zahteve sodobnega časa. »Časi, ko je bil študij teologije trdno vezan na duhovništvo, so mimo«, je dejal. Poudaril je prispevek teologije kulturi dialoga, odprtosti do drugega in strpnosti, kar je temelj skupne Evrope, njeni enotnosti v različnosti, enotnosti, ki temelji na svobodi. Pri tem se je ozrl na Praško pomlad 1968 leta, ko so se v njegovi nekdanji skupni domovini Češkoslovaški ljudje uprli enotnosti brez svobode, enotnosti, ki je vzhodnoevropskim narodom bila vsiljena. »Tudi vi ste šli skozi podoben proces in ste dosegli svobodo in članstvo v družbi narodov Evropske zveze, ki ji letos predsedujete«, je poudaril.
Minister za šolstvo in šport dr. Milan Zver se je v svojem pozdravu zahvalil komisarju Figlu, da veliko pomaga Sloveniji pri razvoju visokega šolstva. Čestital je diplomantom teologije in izrazil zadovoljstvo, da ta smer postaja vedno bolj zanimiva in da se ji odpirajo nove zaposlitvene možnosti. V postmoderni družbi v kateri živimo, so duhovne vrednote pomembne, saj moderna, osredotočena na tehnologijo in znanost, ni dala odgovorov na vsa življenjska vprašanja. Posledično je zaznati ta novi trend v vsej Evropi, ki jo bolj kot premog in jeklo združuje kultura. Ta pa temelji tudi na veri in religiji. Še ena vrednota, ki se na tem študiju poudarja, je ekumenizem. Danes strpnost ni več dovolj, potrebno je storiti več, razvijati medkulturni in medverski dialog, ki je zanesljiva pot, da bi se izognili spopadu civilizacij. Z razvijanjem altruizma in podobnih vrednot, verjamem, da bomo pri tem uspeli, je sklenil svojo misel minister.
Ministrica za visoko šolstvo Mojca Kucler Dolinar je pohvalila današnjo proslavo, ki se razlikuje od drugih po tem, da najdemo dovolj prostora za sredico stvari in se ne ustavljamo samo ob obrobju. Vprašala se je kaj je za današnjega Evropejca življenje? Zgolj zabava? Opažamo, da evropski človek pogosto zanika izvore na katerih temelji, živi pa ravno po zaslugi njihove življenjske sile. Spomnila je, da je že Nietzche opozoril, kako ne zbiramo več - zgolj razsipamo duhovni kapital naših prednikov. Vendar upanje še obstaja. Po dogodkih 11. septembra je svet bolj spremenil svoje obličje, kot se zdi na prvi pogled. Več je intelektualne poštenosti. Žal ima pri nas večjo težo tisti, ki ne zagovarja tega duhovnega kapitala naših prednikov. A celo liberalni misleci, kot je Jürgen Habermas, danes govorijo o postsekularni družbi. Zato mora plemenita humanistična misel danes prevevati tudi visoko šolstvo. K temu, po besedah ministrice, lahko prispevajo tudi kvalitetni programi teološkega študija.
Letos so bile podeljene diplome 90 študentom, kar je rekord v zgodovini Teološke fakultete. Gre za diplomante različnih programov, dodiplomskih in podiplomskih, s področja specializacije in tudi magistrskega študija. Poleg njih so v preteklem letu prejeli doktorske diplome še 4 študentje, ki so doktorirali na Teološki fakulteti, ki pa so že prejeli diplome na Univerzi v Ljubljani. Dekan fakultete dr. Kolar in Veliki kancler nadškof Uran sta podelila tudi Tomaževo nagrado za najboljšo diplomsko nalogo, ki jo je prejel študent in bogoslovec Marko Rijavec za diplomsko nalogo »Biblični motivi v poeziji Simona Gregorčiča« pod mentorstvom dr. Maksimilijana Matjaža. Študentski svet je še razglasil najboljšega letošnjega predavatelja, to je izredni profesor dr. Christian Gostenčnik, »ki svoje znanje študentom predaja s takšnim zanosom, da vsi zelo radi prihajajo na njegova predavanja«, so obrazložili.