2008-03-02 18:53:17

Sveti oče molil z množico vernikov Angel Gospodov in pozdravil slovenske romarje


VATIKAN (nedelja, 2. marec 2008, RV) – Papeževa nedeljska srečanja z verniki na Trgu sv. Petra ob molitvi Angelovega češčenja so tudi danes privabila množica Rimljanov in romarjev iz vseh koncev sveta, ki so z veliko vnemo in zavzeto poslušali papežev nagovor in z njim molili. Med njimi je bilo več vernikov iz Slovenije in skupina iz Ptuja, ki jih je sveti oče posebej pozdravil. V postu papež v svojem kratkem nagovoru pred opoldansko molitvijo razlaga odlomke iz evangelija, ki jih slišimo pri sv. maši.
V teh postnih nedeljah, je dejal na začetku sveti oče, nam odlomki iz Janezovega evangelija na poseben način osvetljujejo veliko tematiko zakramenta krsta. Prejšnjo nedeljo je Jezus Samarijanki obljubil dar »žive vode«. Danes se nam z ozdravljenjem sleporojenega razodeva kot tisti, ki »je luč sveta«. Prihodnjo nedeljo, ko bo obudil prijatelja Lazarja, se nam bo predstavil kot tisti, ki »je vstajenje in življenje«. Voda, luč, življenje, so vsi simboli zakramenta krsta, ki potopi vernike v skrivnost Jezusove smrti in vstajenja, jih osvobaja od suženjstva greha in jim daje večno življenje.
Na kratko se ustavimo ob pripevedi o mladeniču, ki je bil slep od rojstva. Jezusovi učenci so v duh takratnega mišljenja preprosto predpostavili, da je njegova slepota posledica nekega njegovega greha, ali greha staršev. Jezus ta predsodek zavrne in zatrdi Ni grešil ne on ne njegovi starši, ampak na njem naj se razodenejo božja dela (Jn 9,3). Kakšno tolažbo nam dajejo te besede! V njih slišimo živi glas Boga, ki je previdnostna in modra Ljubezen! Pred človekom, ki so ga zaznamovale mejne točke in trpljenje, Jezus ne misli na možne krivde, ampak na voljo Boga, ki je ustvaril človeka za življenje. In zato slovesno izjavi: Dokler je dan, moramo opravljati dela tistega, ki me je poslal ... dokler sem na svetu, sem luč sveta (Jn 9,4-5). Jezus takoj preide k delovanju: z nekaj zemlje in sline naredi blato s katerim namaže oči slepega. To dejanje spominja na stvarjenje človeka, o katerem Sveto pismo simbolično pravi, da ga je Bog ustvaril iz zemlje, ki ji je vhidhnil duha. Adam namreč pomeni zemlja in človeško telo je dejansko sestavljeno iz prvin zemlje. Ko Jezus ozdravi slepega izvrši novo stvarjenje. Toda to ozdravljenje sproži vneto razpravo, ker ga Jezus stori v soboto in tako po prepričanju farizejev prekrši sobotni počitek. Tako sta na koncu poročila oba, Jezus in ozdravljeni sleporojeni, vržena iz judovske skupnosti. Jezus zato, ker je prekšil postavo, drugi pa, ker je kljub ozdravljenju ostal zaznamovan z grehom od rojstva.
Ozdravljenemu slepcu Jezus razodene, da je prišel na svet za sodbo, da loči ozdravljive slepce od tistih, ki se ne pustijo ozdraviti, ker mislijo, da so zdravi. V človeku je dejansko močna skušnjava, da si sam ustvari sistem ideološke varnosti. Včasih celo vera sama postane prvina takšnega sistema, kot tudi ateizem ali laicizem. Toda, kadar tako delamo nas zaslepi lastna sebičnost. Drabi bratje, dovolimo, da nas Kristus ozdravi, ker nam more in hoče podariti Božjo luč! Priznajmo našo slepoto, naše kratkovidnosti in predvsem tisto, kar Sveto pismo imenuje »veliki greh« (Ps 18,14): napuh življenja. Pri tem naj nam pomaga Sveta Devica, ki je s tem, da je Kristusa rodila po mesu, dala sveti pravo luč.
Po molitvi Angelovega češčenja in pred pozdravi v več jezikih, je sveti oče danes kristjanom in človeštvu naslovi tri pozive.
V prvem je pozval ugrabitelje nadškofa v Mosulu v Iraku, naj nemudoma sputijo na svobodo nadškofa Paulosa Faraj Rahho, ki je tudi zelo krhkega zravja. Molim tudi za tri mlade, ki so bili ubiti ob ugrabitvi nadškofa v Mosulu. Nadalje izražam svojo bližino vsej Cerkvi v Iraku, posebno pa še Kaldejski cerkvi, ki je tako hudo preskušana. Opogumljam pa pastirje in vernike, naj bodo trdni in močni v upanju. Vsi pa pomnožimo napore in pomagajo tistim, ki imajo v rokah usodo iraškega ljudstva, da bi po prizdaevanju in modrosti vseh našlo mir in varnost ter mu ne bo zanikana prihdonost na katero ima pravico.
Drugi poziv je sveti oče namenil napetostim med Izraelom Palestinci in področju Gaze. Palestinske in izraelske oblasti je pozval, da brezpogojno in tudi enostransko zaustavijo vrtinec nasilja in pokažejo spoštovanje do človeškega življenja, tudi do sovražnikovega. Samo tako je možno upati na mirno prihodnost in sožitje mladih rodov obeh narodov, ki imata oba svoje korenine v Sveti deželi. Vesoljno Cerkev pozivam, da pri Vsemogočnem izprosi mir v Jezusovi deželi in pokaže dejavno ter pozorno solidarnost obema narodoma, izraeskemu in palestinskemu.
Tretj papežev poziv pa je v prid otrokom ob žalostnih dogodkih, ko so v Italiji našli posmrtne ostanke dve fantkov. Skrbimo za najmlajše, ker potrebujejo našo pomoč. To pravim staršem, pa tudi ustanovam. Ko izrekam ta poziv, mislim na otroke po vsem svetu, posebno še na tiste, ki so najbolj ogroženi, izkoriščani in zlorabljeni. Vsakega otroka izroča Kristusovemu srcu, ki je rekel: Pustite otroke naj prihajajo k meni (Lk 18,16).
Slovenske romaraje na Trgu sv. Petra je sveti oče takole pozdravil:
Pozdravljam vernike iz Ptuja in drugih krajev Slovenije! Sveti postni čas ste izrabili tudi za romanje v Rim. Naj vam prinese obilo duhovnih sadov in naj vas spremlja moj blagoslov!








All the contents on this site are copyrighted ©.