O molitvi za Jude

RIM (nedelja, 2. marec 2008, RV) – V začetku februarja je papež Benedikt XVI. potrdil spremenjeno molitev za Jude, ki se moli med bogoslužjem Velikega petka. Molitev bodo uporabljale tiste skupnosti, ki obhajajo liturgijo po misalu iz leta 1962, pri čemer gre le za majhen odstotek katoliških vernikov. Spremenjeno besedilo molitve se obrača na Boga s prošnjo, da bi se vsi ljudje zveličali in priznali Jezusa Kristusa in njegovo Cerkev, da bi tudi Judje v Kristusu prepoznali Odrešenika.
Sprememba molitve je izzvala mnoge kritike, številni pa so se pisno obrnili neposredno na Sveti sedež. Pismene odzive pregleduje Papeška komisija za verske odnose z Judi pri Papeškem svetu za pospeševanje edinosti kristjanov, ki ga vodi kard. Walter Kasper. Ta je v pogovoru za naš radio povedal, da je molitev namenjena majhni skupini katoličanov, preostala Cerkev pa bo obhajala bogoslužje Velikega petka po obredniku iz leta 1970, ki ga je izdal papež Pavel VI. Molitev za Jude le izpoveduje krščansko vero in ne poskuša spreobračati v krščanstvo, je poudaril kardinal.
Med številnimi odzivi na spremembo je tudi članek v enem od nemških časopisov, ki ga je napisal Jacob Neusner, profesor zgodovine in judovske teologije. Neusner je pritrdil kard. Kasperju in zapisal, da molitev izraža veliko več kot krščansko identiteto. Če Izrael moli za Nejude, imajo tudi druga verstva, med njimi tudi Katoliška cerkev, enako pravico, zaradi česar se ne bi smel nihče čutiti užaljenega. Vsaka druga drža do Nejuda bi zanikala njegovo možnost priti k enemu Bogu, ki ga Izrael prepoznava v Tori, je zapisal prof. Neusner in nadaljeval, da katoliška molitev izraža enako velikodušno držo do vseh ljudi, saj Božje kraljestvo odpira svoja vrata vsemu človeštvu. Ko Izraelci molijo za skorajšnji prihod Božjega kraljestva, izražajo enako velikodušnost, kakor jo najdemo v papeževem besedilu molitve za Jude na Veliki petek, je pojasnil Neusner. Besedilo »naša dolžnost je« in »molimo tudi za Jude« razkriva monoteistično miselnost in njeno eshatološko upanje.
Na Papeški svet za pospeševanje edinosti kristjanov je prispel tudi odziv Svetovnega judovskega kongresa, ki predlaga ponovno obuditev in dialog med obema verskima skupnostma ter poglobitev tistih področij, kjer se verniki obeh religij čutijo prizadete. Pismo izpostavlja potrebo po iskrenem, spoštljivem in odprtem vzajemnem dialogu.
Kard. Kasper pojasnjuje, da je besedilo molitve za Jude vzeto iz pisma sv. Pavla Rimljanom, kjer je govora o neprekinjeni Božji zavezi z Judi. Molitev vse polaga v Božje roke, ne v naše, in ne govori o misijonarski dejavnosti, je zatrdil kard. Kasper.