Sveti oče sprejel novo Veleposlanico ZDA, gospo Mary Ann Glendon

VATIKAN (petek, 29. februar 2008, RV) – Danes je papež Benedikt XVI. uradno sprejel novo veleposlanico Združenih držav Amerike pri Svetem sedežu Mary Ann Glendon. Glendonova je službo veleposlanice začela v začetku februarja, s Svetim sedežem pa že vrsto let sodeluje tako na diplomatski kot akademski ravni. Je strokovnjakinja za pravo in priznana predavateljica na vrsti ameriških univerz, predavala pa je tudi na papeških univerzah v Rimu. Leta 2004 jo je papež Janez Pavel II. imenoval za predsednico Papeške akademije za družbene znanosti, s čimer je postala prva ženska na vodilnem položaju ene od pomembnih papeških akademij. Sveti oče Benedikt XVI. je Glendonovo nagovoril z besedami, da Amerika predstavlja narod, ki ceni vlogo verskih prepričanj in zagotavlja etično demokracijo. Dejal je, da je bil ameriški narod s svojo povezanostjo ljudi, ne glede na rasno, narodno in versko pripadnost, spodbuda številnim drugim narodom, da so stopili na pot harmonične, svobodne in pravične družbene ureditve. Usklajevati raznolikosti, graditi skupno vizijo in ohranjati moralno moč je prednostna naloga celotnega človeštva, je dejal papež, saj svet potrebuje solidarnost v soočanju s svetovnimi izzivi in pri izgradnji mirne prihodnosti. Zgodovina je s številnimi vojnami in nasiljem dokazala, da prihodnost človeštva ne more biti odvisna samo od političnih dogovorov. Prihodnost človeštva mora biti rezultat poglobljenih dogovorov, ki temeljijo na priznanju splošnih resnic, te pa izhajajo iz razumskega razmisleka o potrebah vsega človeštva. Pri tem je sveti oče omenil Splošno deklaracijo o človekovih pravicah, ki je nastala na podlagi splošne potrditve, da pravična svetovna ureditev lahko obstaja le takrat, ko je priznano in zaščiteno neodtujljivo dostojanstvo in pravice vsakega moškega in ženske. To priznanje mora biti vir vsake odločitve, ki se nanaša na prihodnost človeške družine in vseh njenih članov, je poudaril papež. Nadaljeval je, da izgradnja pravne kulture na svetovni ravni, ki izhaja in najvišjih idealov pravičnosti, solidarnosti in miru, pomeni poziv vsaki novi generaciji, da se odloči za upanje in velikodušnost. Graditi bolj varno prihodnost za vso človeško družino pomeni delati za celostni razvoj narodov. Pri tem je sveti oče navedel skrb za primerno zdravstveno oskrbo, preprečevanje bolezni kakor je AIDS, večje izobraževalne možnosti za mlade, podpora ženskam ter preprečevanje korupcije in militarizma. Poudaril je, da človeštva ne ogroža le mednarodni terorizem, temveč tudi stalne napetosti na Bližnjem vzhodu, ki so velika grožnja miru. Papež je nato izrazil upanje, da bodo potrpežljiva in odkrita pogajanja vodila k zmanjšanju in odpravi nuklearnega orožja in da bo nedavna konferenca v Annapolisu v ZDA sprožila nova prizadevanja za trajni mir. Papež je tudi izpostavil pomembno vlogo Združenih držav Amerike v medverskem in medkulturnem dialogu. Dejal je, da ti pogovori vsebujejo tudi veliko duhovnega potenciala, predvsem kar se tiče zagovarjanja nenasilja in zavračanja ideologij, ki izrabljajo religijo v politične namene in opravičujejo nasilje v imenu Boga. Ob koncu govora je sveti oče še dejal, da se spoštovanje in vrednotenje vloge, ki jo ima vera v političnem in javnem življenju, tudi danes odraža v ameriški stvarnosti, kar je vidno v prizadevanju številnih politikov na področju pravne zaščite človekovega življenja od spočetja do naravne smrti, zagovarjanja družine in zakonske zveze kot trajne povezanosti moža in žene.