Slovenski škfoje maševali za pokojnega bivšega predsednika države

LJUBLJANA (sreda, 27. februar 2008, RV) – Ob smrti nekdanjega predsednika Republike Slovenije dr. Janeza Drnovška je ljubljanski nadškof in metropolit ter predsednik Slovenske škofovske konference msgr. Alojz Uran včeraj zvečer v ljubljanski stolnici daroval sveto mašo. Pridružili so se mu še apostolski nuncij in drugi slovenski škofje, državni predstavniki in verniki.
Nagovor med sveto mašo je imel celjski škof dr. Anton Stres, ki je za nekdanjega predsednika Drnovška dejal, da ni bil samo politik, ampak tudi državnik, ki ne misli samo na uspeh stranke, ampak na prihodnost in vsestransko blaginjo vse države in vseh njenih prebivalcev. Kot tak je bil zagovornik takega človekoljubja, ki duhovnosti ne ignorira, je ne podcenjuje in je ne izključuje, ampak jo postavlja celo v ospredje človekovega zanimanja in pozornosti. Stres je še dejal, da si je pokojni predsednik
STRES: »…odločno prizadeval, da bi končno prerasli stara nasprotja, zamere in predsodke, in bi tudi pri nas katoliška Cerkev živela in delovala tako samoumevno in brez ovir, kakor je to običaj v vseh evropskih državah, katerim bi radi bili podobni. Drnovškov načrt razvoja Slovenije, s katerim bi naša politična skupnost postala sprejemljiva za članstvo v evropskih povezavah, je vključeval normalizacijo položaja katoliške Cerkve. S tega vidika razumemo, zakaj se moramo ravno njemu v največji meri zahvaliti, da je Slovenija leta 2001 sklenila svoj prvi mednarodni sporazum s Svetim sedežem o položaju Cerkve pri nas.«
Škof Stres je ob koncu homilije še povedal:
STRES: »Dolgoletni boj z nepremagljivo boleznijo je pokojnega predsednika pripeljal do intenzivnega razmišljanja o smislu življenja. Ta mejna situacija – in vsaka bolezen, posebno še če je neozdravljiva, je mejna situacija par excellence, mu je omogočila, da je še bolj uvidel potrebo po jasni zavesti o tem, kaj je lahko in kaj ne zadnji cilj našega življenja. To vsekakor ni oblast zaradi oblasti. Nosilci oblasti so nosilci odgovornosti za skupno blaginjo, za blaginjo in srečo vseh članov politične skupnosti. V tem je poslanstvo oblasti, ne pa prevlada ene ideologije ali nazora ali skupine nad drugimi. To je državniška drža, ki zagotavlja tudi edina mirno in spoštljivo sožitje in sodelovanje na vseh ravneh.«