RIM (ponedeljek, 25. februar 2008, RV) – Kultura, ki ne pušča prostora za molitev,
postaja prostor prostaštva in nasilja, je dejal kard. Georges Cottier v predgovoru
k novi molitveni enciklopediji. Enciklopedijo molitve, izdala jo je Vatikanska založniška
hiša, so predstavili prejšnji teden na Lateranski univerzi v Rimu. Avtorja C. Rossini
in Patricio Sciadini pravita, da je molitev za vero to, kar je misel za filozofijo,
in da verski čut moli, kakor razum razmišlja. Enciklopedija molitve je tretja knjiga
te vrste: Vatikanska založniška hiša je leta 1998 že izdala Slovar misticizma in leta
2003 Novi slovar duhovnosti. Vsebina enciklopedije se začne s Svetim pismom, nadaljuje
z zgodovinskim in geografskim pregledom stoletij ter tako predstavlja pogovor med
človekom in Bogom. V predgovoru kard. Cottier, upokojeni teolog papeške hiše, med
drugim izpostavlja radikalni kriticizem molitve, ki ga je zastavil nemški filozof
Immanuel Kant. Slednji je posameznikovo zahtevo, da bi se Bog odpovedal svojega modrega
načrta v človekovo korist, smatral kot nekoristno in predrzno. Na drugi strani pa
sv. Janez Vianney pravi, da je človekova naloga čudovita: moliti in ljubiti, kajti
v tem je človekova sreča na zemlji. Kard. Cottier trdi, da je naša predstava o molitvi
odvisna od našega poznavanja Boga in odraža njeno človeško zamisel. Molitev je dihanje
duše, v kateri se izraža naša človeška in krščanska identiteta, še piše kard. Cottier
in dodaja, da je papež Benedikt XVI. v svoji prvi okrožnici Bog je ljubezen potrdil
središčno vlogo molitve v kristjanovem življenju. Potreba po molitvi izvira iz same
človekove narave, ker se prav v molitvi človek na bolj ali manj jasen način zaveda
sebe kot ustvarjenega bitja in svoje odvisnosti od Boga, ki je izvir vsega dobrega.
Še več, pravi Cottier, molitev najde v lepoti svoje naravno okolje in je sama studenec
lepote. Med umetnostjo in molitvijo obstaja edinstvena povezanost. Kultura, v kateri
ni prostora za molitev, se spreminja v duhovno puščavo, v prostor prostaštva in nasilja.
Kard. Cottier zaključuje, da je Enciklopedija molitve, poleg specifično verske vrednosti,
pomemben kulturni prispevek.