Sveti oče posvetil dvorišče sv. Gregorju »Razsvetljevalcu«
VATIKAN (petek, 22. februar 2008, RV) – Papež Benedikt XVI. je danes svoj zadnji sprejem
opravil na dvorišču na severni strani bazilike sv. Petra, kjer v eni od niš stoji
kip sv. Gregorja Razsvetljevalca, ki je prvi oznanil evangelij Armencem. Kip so postavili
nekaj mesecev pred smrtjo papeža Janeza Pavla II. Danes pa so dvorišče, ki se nahaja
med severno steno bazilike in Sikstinsko kapelo, oziroma Apostolsko palačo, poimenovali
Dvorišče sv. Gregorja Razsvetljevalca. Ob svetem očetu so se k slovesnosti zbrali
mnogi kardinali, nadškofje, škofje iz Rima in Armenije, predstavniki Armenske apostolske
cerkve, ki ni v edinosti z Rimsko cerkvijo, predstavniki armenskih in italijanskih
oblasti in predstavniki Armencev po svetu. To je vsekakor zgodovinska okoliščina,
je dejal papež Benedikt XVI. v krajšem govoru, ki je povod za srečanje tukaj ob grobu
apostola Petra, da bi se spomnili na še enega velikega svetnika, ki mu posvečamo to
dvorišče. Z veseljem naj spomnim, da je moj častitljivi predhodnik Janez Pavel II.
blagoslovil kip sv. Gregorja Razsvetljevalca in ga postavil na ta prostor le nekaj
mesecev pred svojo smrtjo. Ta veliki svetnik je pred 17-stoletji pokristjanil Armence,
ki so postali prvo ljudstvo, ki se je uradno razglasilo za krščansko ljudstvo. Spreobrnjenje
Armencev je bil dogodek, ki je v globini zaznamoval armensko identiteto ne le na osebni
ravni, ampak na ravni celotnega naroda. Izraz »Razsvetljevalec«, kakor imenujete vašega
priljubljenega svetnika, postavlja v ospredje dvojno vlogo sv. Gregorja v zgodovini
spreobnjenja armenskega ljudstva. »Razsvetljenje« v krščanskem izrazoslovju namreč
pomeni prehod iz teme v Kristusovo luč. V resnici je Kristus veliki »Razsvetljevlec«,
ki izžareva svojo luč na vse, kar biva, in vse, ki ga sprejmejo in zvesto hodijo za
njim. Beseda »razsvetljenje« pa ima v armenskem okolju še en pomen. Pomeni namreč
luč, ki prihaja iz širjenja kulture s pomočjo poučevanja. In to nam takoj da misliti
na tiste menihe – učitelje, ki so po zgledu sv. Gregorja, nadaljevali oznanjevanje
in na ta način širili luč evangeljske resnice, ki človeku razodeva resnico o njegovem
bitju in načinu bivanja ter sprošča bogate kulturne in duhovne silnice. Na koncu
svojega govora se je sveti oče zahvalil vsem, ki so se udeležili slovesnosti poimenovanja
Dvorišča sv. Geregorja Razsvetljevalca, in jih povabil, da molijo za armensko ljudstvo
na priprošnjo tega velikega in zaslužnega sina, da bi armensko ljudstvo še naprej
hodilo po poteh vere in se tudi v prihodnjih stoletjih prepustilo voditi Kristusu
in njegovemu Evangeliju, ki je neizbrisno zaznamoval armensko kulturo.