Umrl upokojeni beograjski nadškof, dr. Franc Perko

LJUBLJANA (sreda, 20. februar 2008, RV) – Danes v jutranjih urah je v Ljubljani na Lepem potu umrl upokojeni beograjski nadškof, dr. Franc Perko. Rodil se je 19. novembra 1929 na Krki v župniji Krka kot tretji otrok očeta Janeza in matere Jožefe. Osnovno šolo je obiskoval od leta 1936 v domačem kraju in se 1941 vpisal na Škofijsko klasično gimnazijo. Ker pa je ta bila po nemški zasedbi ukinjena, je šolanje nadaljeval na državni klasični gimnaziji v letih 1945 in 1949 in ga zaključil z maturo. Jeseni leta 1949 je začel študirati na državni Teološki fakulteti v Ljubljani. Študijski čas je bil zaznamovan z raznimi režimskimi podtikanji. Leta 1952 je kot študent doživel izključitev Teološke fakultete iz Ljubljanske univerze.
V duhovnika ga je posvetil škof Anton Vovk leta 1953. Po novi maši je bil za leto in pol poklican na služenje vojaškega roka v Beograd. Med služenjem vojaških obveznosti je bil aretiran zaradi »neprijateljske propagande« in obsojen najprej na 3 leta, zaradi pritožbe pa so mu kazen povišali na 5 let stroge zaporne kazni, ki jo je prestajal v več krajih (Beograd, Požarevac, Ljubljana, Ig in Maribor). Iz zapora je bil izpuščen pogojno po skoraj 3 letih. Septembra leta 1958 je bil nastavljen za kaplana v Šenčurju, kjer je doživel močno krizo poklica, a je vzdržal. V tistem času je veliko poučeval verouk.
Leta 1959 je vstopil v Ciril-Metodovo društvo slovenskih duhovnikov.
Prof. dr. Franc Grivec ga je spodbujal, da bi pod njegovim mentorstvom nadaljeval študije. Ker je povabilo sprejel, je zaprosil za premestitev na manj zahtevno mesto in je bil najprej imenovan za kaplana v župniji Trnovo, a že čez 6 tednov je bil poslan v Skaručno. Leta 1963 je ubranil svojo doktorsko tezo z naslovom Filozofija in teologija svetih Cirila in Metoda.
Leta 1964 je postal predavatelj na ljubljanski Teološki fakulteti, jeseni leta 1965 pa je odšel na študij v Rim na Vzhodni inštitut in se čez eno leto vrnil v Ljubljano, kjer je eno leto ponovno predaval. Jeseni leta 1967 se je vrnil v Rim in naslednje leto napisal magisterij iz teologije in zgodovine vzhodnih Cerkva. Potem se je obseg njegovih predavanj precej razširil. Pet let je bil tudi dekan Teološke fakultete.
Kot predstavnik duhovniškega društva je bil leta 1970 delegiran za člana Republiške konference Socialistične zveze. Bil je tudi med soustanovitelji revije Znamenje. Zaradi vsebine revije je bil odpoklican iz Konference socialistične zveze, sam pa je izstopil iz Ciril-Metodovega duhovniškega društva.
16. decembra leta 1986 ga je papež Janez Pavel II. imenoval za nadškofa in prvega beograjskega metropolita, ter ga posvetil 6. januarja 1987. Za škofovsko geslo si je izbral: Združeni v Duhu. Med razpadom Jugoslavije je bil v Srbiji. To je bilo obdobje velikega nerazumevanja stališč Vatikana, Katoliške cerkve in Republike Slovenije, zato za katoličane tisti čas nikakor ni bil lahek. Ko Jugoslavije ni bil več, je Sveti sedež na območju Srbije, Kosova, Črne Gore in Makedonije previdnostno ustanovil Mednarodno škofovsko konferenco sv. Cirila in Metoda in za njenega predsednika imenoval nadškofa Perka. Službo je opravljal do leta 2001, ko se je vrnil v Slovenijo in se nastanil pri sestrah Sv. križa v Mali Loki pri Domžalah, kjer je živel že kot profesor. Nadškof Perko je bil član Slovenske škofovske konference in bil odgovoren za ekumenizem. Organiziral je dvoletne ekumenske simpozije, ki so jih prirejale ljubljanska, zagrebška in beograjska teološka fakulteta.
Med leti 1986 in 1991 je bil član Mednarodne teološke komisije, v obdobju 1988 in 1998 pa tudi član Mednarodne katoliško-pravoslavne teološke komisije.
V petek ob 9. uri bodo pokojnika sprejeli v stolni cerkvi sv. Nikolaja v Ljubljani. Sledila bo sv. maša. Do večerne sv. maše, ki jo bo ob 18.30 daroval ljubljanski nadškof in metropolit msgr. Alojz Uran, se bodo verniki in drugi ljudje dobre volje lahko poslavljali od pokojnega. V soboto bo nadškof Perko od 8. ure dalje ležal na Žalah. Tudi tam se bodo ljudje lahko poslavljali ob njega. Ob 12. uri bo sv. mašo in pogrebni obred vodil beograjski nadškof in metropolit ter pokojnikov naslednik msgr. Stanislav Hočevar. Naj počiva v miru!