2008-02-20 18:42:08

Avdienca Svetega očeta


VATIKAN (sreda, 20. februar 2008, RV) – Papež Benedikt XVI. je na današnji splošni avdienci v baziliki sv. Petra najprej sprejel vernike iz Italije, med katerimi je bilo veliko šolarjev. V krajšem nagovoru jim je dejal, naj bo postni čas, ki ga v teh tednih živimo, primerna priložnost za odločen napor spreobrnjenja in duhovne obnove, da bi tako prebudili v sebi pristno vero, ki nam bo pomagala vzpostaviti močnejši odnos z Bogom in bolj velikodušno evangeljsko prizadevanje. V sebi ohranjajte živo krščansko zavest, da kristjan vedno in povsod neumorno pričuje o krščanski ljubezni in deli miloščino, je dejal papež.
Sveti oče je nato odšel v dvorano Pavla VI. kjer so ga pričakali verniki z vsega sveta. Nagovor njim je bila nova kateheza o sv. Avguštinu, in sicer kratka vsebina najbolj pomembnih del velikega škofa iz Hipona. Kateheze o tem velikem cerkvenem očetu se nadaljujejo tudi zato, ker je sv. Avguštin, ki je bil plodoviti in zelo vpliven pisatelj, zapustil največjo zbirko spisov. Med najbolj pomembnimi spisi so nedvomn na prvem mestu njegove Izpovedi, ki so nekakšna miselna molitev o njegovi grešnosti in izjemni Gospodovi ljubezni ter usmiljenju. Zahvaljujoč tej knjigi lahko korak za korakom spremljamo notranjo pot tega moža, ki je bil zaljubljen v Boga. Na koncu življenja je napisal zbirko Razprav, v katerih škof v Hiponu daje svoj pregled nad vsemi svojimi spisi. Ta dragocen dokument je lepo pričevanje o njegovi intelektualni ponižnosti.
Njegovo najbolj obsežno delo O Božji državi, ki obsega 22 knjig, opisuje zgodovino človeštva, ki jo vodi božja Previdnost. V njej si nasprotujeta dve mesti, državi: v eni vlada ljubezen do sebe, vse do zaničevanja Boga, v drugi, Božji državi, pa Božja ljubezen, ki se daruje vse do izničenja sebe. Vsekakor moramo navesti še nekaj drugih njegovih del. Med temi je prav gotovo spis O Sveti Trojici ali O krščanskem nauku. Avguštin v tem delu razlaga bistvo krščanske vere o enem Bogu v treh Osebah: Oče, Sin in Sveti Duh. Svetnik je temu delu pripisoval pretežno dušnopastirski pomen. Stil pisanja je preprost, naravnost namenjen najbolj preprostim ljudem, v stilu kateheze, da bi vernike obvaroval pred verskimi zmotami. In prav ta spis nam kaže njegovo dušnopastirsko zavzetost in željo oznanjati evangelij vsem ljudem.
Iz štirideset let dolgega oznanjevanja se nam je ohranilo okrog 600 pridig. Njegove spise dopolnjuje še okrog 300 pisem. S tem zakladom je sv. Avguštin še danes prisoten, nas poučuje o svetem pismu in gradi Cerkev. S svojim delom in spisi še vedno navdihuje teologijo in razvoj duhovnosti v zahodni Cerkvi, je zaključil sveti oče svojo današnjo katehezo o sv. Avguštinu.








All the contents on this site are copyrighted ©.