VATIKAN (sreda, 20. februar 2008, RV) – Papež Benedikt XVI. je na današnji splošni
avdienci v baziliki sv. Petra najprej sprejel vernike iz Italije, med katerimi je
bilo veliko šolarjev. V krajšem nagovoru jim je dejal, naj bo postni čas, ki ga v
teh tednih živimo, primerna priložnost za odločen napor spreobrnjenja in duhovne obnove,
da bi tako prebudili v sebi pristno vero, ki nam bo pomagala vzpostaviti močnejši
odnos z Bogom in bolj velikodušno evangeljsko prizadevanje. V sebi ohranjajte živo
krščansko zavest, da kristjan vedno in povsod neumorno pričuje o krščanski ljubezni
in deli miloščino, je dejal papež. Sveti oče je nato odšel v dvorano Pavla VI.
kjer so ga pričakali verniki z vsega sveta. Nagovor njim je bila nova kateheza o sv.
Avguštinu, in sicer kratka vsebina najbolj pomembnih del velikega škofa iz Hipona.
Kateheze o tem velikem cerkvenem očetu se nadaljujejo tudi zato, ker je sv. Avguštin,
ki je bil plodoviti in zelo vpliven pisatelj, zapustil največjo zbirko spisov. Med
najbolj pomembnimi spisi so nedvomn na prvem mestu njegove Izpovedi, ki so nekakšna
miselna molitev o njegovi grešnosti in izjemni Gospodovi ljubezni ter usmiljenju.
Zahvaljujoč tej knjigi lahko korak za korakom spremljamo notranjo pot tega moža, ki
je bil zaljubljen v Boga. Na koncu življenja je napisal zbirko Razprav, v katerih
škof v Hiponu daje svoj pregled nad vsemi svojimi spisi. Ta dragocen dokument je lepo
pričevanje o njegovi intelektualni ponižnosti. Njegovo najbolj obsežno delo O
Božji državi, ki obsega 22 knjig, opisuje zgodovino človeštva, ki jo vodi božja Previdnost.
V njej si nasprotujeta dve mesti, državi: v eni vlada ljubezen do sebe, vse do zaničevanja
Boga, v drugi, Božji državi, pa Božja ljubezen, ki se daruje vse do izničenja sebe.
Vsekakor moramo navesti še nekaj drugih njegovih del. Med temi je prav gotovo spis
O Sveti Trojici ali O krščanskem nauku. Avguštin v tem delu razlaga bistvo krščanske
vere o enem Bogu v treh Osebah: Oče, Sin in Sveti Duh. Svetnik je temu delu pripisoval
pretežno dušnopastirski pomen. Stil pisanja je preprost, naravnost namenjen najbolj
preprostim ljudem, v stilu kateheze, da bi vernike obvaroval pred verskimi zmotami.
In prav ta spis nam kaže njegovo dušnopastirsko zavzetost in željo oznanjati evangelij
vsem ljudem. Iz štirideset let dolgega oznanjevanja se nam je ohranilo okrog
600 pridig. Njegove spise dopolnjuje še okrog 300 pisem. S tem zakladom je sv. Avguštin
še danes prisoten, nas poučuje o svetem pismu in gradi Cerkev. S svojim delom in spisi
še vedno navdihuje teologijo in razvoj duhovnosti v zahodni Cerkvi, je zaključil sveti
oče svojo današnjo katehezo o sv. Avguštinu.