Kontemplativna veja sester dominikank že 320 let na Kubi moli za ves svet

HAVANA (sreda, 13. februar 2008, RV) – Na Kubi konteplativna veja sester dominikank že 320 let moli. Sedanja mati prednica s. Ofelija svetega Jožefa pa pravi, da je njihov poklic vir velikega veselja. Samostan sv. Katarine Sienske v Nuevu Vedadu na Kubi je bil ustanovljen leta 1688. Prve sestre so bile kubanskega rodu in so želele postati redovnice, vendar se niso mogle nastaniti v edinem obstoječem samostanu na otoku. Zato so ustanovile svoj samostan, ki je bil najprej v Havani, nato pa so predstojnice odločile, da se preselijo v bližnji El Vedado. Od leta 1984 sestre bivajo in delujejo v tej hiši, ki spada pod havansko metropolijo. Danes v samostanu živi sedem sester, ki dneve posvečajo molitvi in vezenju. Dve sta Kubanki, dve Mehičanki in tri Kolumbijke.
Prednica s. Ofelija svetega Jožefa in s. Jolanda Deteta Jezusa sta za agencijo Zenit na kratko opisali življenje sester. Prednica s. Ofelija je po rodu Mehičanka, na Kubi pa živi že 15 let. S. Jolanda Deteta Jezusa je po rodu Kubanka in že 44 let živi za zidovi samostana. Obe sestri sta srečni v svojem poklicu, ki – kot sta dejali – vsak dan ponuja nekaj novega. Življenje v samostanu ni rutina, je dejala s. Ofelija, temveč ponuja različno svitanje, kajti vsak dan prinese veselje, trpljenje in skrbi, najbolj pa srečo. S. Jolanda pa je dejala, da je kontemplativno življenje velik Božji dar in je vsak dan nekaj posebnega. S. Ofelija je pojasnila, da se sestre vsemu odpovedo zato, da bi lahko bile na razpolago Bogu, ki daje moč, razsvetljuje in preoblikuje. Pravzaprav gre za izpraznjenje človeka, je dejala s. Ofelija, da bi ga Bog napolnil. Sv. Dominik sestram dominikankam namreč ni predpisal nobene metode, pač pa je priporočil preprosto pot molitve, premišljevanja in kontemplacije. Sestre tako skušajo živeti v nenehni molitvi ter v vsakem trenutku in v vsakem opravljenem delu čutiti navzočnost Boga. S. Ofelija je dejala, da sama lahko čisti ali kuha in istočasno čuti Boga. Vse, kar je narejeno, je storjeno iz ljubezni do Boga. Na novinarsko vprašanje, kako bi opisala kontemplacijo, je sestra odgovorila, da je srečanje z Bogom nekaj izjemno osebnega. To je srečanje med teboj in Bogom, ko Bog vstopi v tvojo dušo in lahko uresniči svoje želje, ti pa se prepustiš Božji ljubezni, je pojasnila s. Ofelija in dodala, da je kontemplacija po drugi strani tudi dejanje skupnosti. Kontemplacija ne ostane zgolj v tebi, temveč vključi tudi ostale člane skupnosti, vse vernike ter vse poznane in nepoznane ljudi. S. Jolanda pa je dodala, da je na poti molitvenega življenja najprej potrebno ugotoviti, kdo smo. Uvideti je potrebno, je poudarila, da smo grešniki, ki sami ne moremo storiti ničesar, in da vse, kar je, obstaja zaradi Njega. Značilnost dominikanske duhovnosti je poudarjanje stika z Bogom in ljudmi, je dejala s. Jolanda in dodala, da dominikanci čutijo željo slehernega človeka po Gospodovi ljubezni in zanje molijo.
Kontemplativna veja sester dominikank so redovnice zaprtega tipa in so odrezane od sveta, po drugi strani pa so človeštvu zelo blizu v njegovih bolečinah in upih. S. Jolanda je svojo izkušnjo opisala, sklicujoč se na besede papeža Pavla VI., ki je o duhovni povezanosti sester s svetom dejal, da v samostanih vsi občutki, hrepenenja, želje in potrebe utripajo z najvišjo jakostjo. S. Jolanda je poudarila, da sestre resda pretresajo vse potrebe sveta in so zato z Božjo pomočjo predane življenju in se odpirajo milosti.