RIM (nedelja, 10. februar 2008, RV) – V minulem letu se je na knjižnih policah znašlo
kar nekaj novih knjig s krščansko vsebino. Omenimo le nekatere. Avstralski nadškof
v Sydneyu, kard. George Pell je izdal knjigo esejev o religiji, politiki in družbi
pod naslovom Bog in Cesar in v njej predstavil vlogo religije v sodobnem demokratičnem
življenju, razmišljal o ravnovesju med Cerkvijo in državo, svobodo in izbiro, resnico
in vestjo, vero in razumom. Sredi stalne razprave o matičnih zarodnih celicah
sta Robert George in Christopher Tollefsen napisala knjigo Embrijo: obramba človekovega
življenja in povezala znanstveno embriologijo in filozofsko razmišljanje. Knjiga podaja
najboljše argumente, da so zarodki človeško bitje, ki zasluži vse spoštovanje. Avtorja
temeljito in z različnih filozofskih vidikov, na primer ontološkega dualizma, moralnega
dualizma in utilitarizma, kritično obdelata postavke, ki zagovarjajo poskuse na zarodkih
in tako razkrijeta njihovo šibke točke. Z jasnimo in razumsko uporabo razlogov in
znanstvenih izsledkov pojasnjujeta, zakaj je potrebno spoštovati življenje še tako
majhnega zarodka. Izpod peresa borca za življenje Georga Weigla je prišla knjiga
Vera, razum in vojna proti jihadizmu: poziv k dejanjem. V njej avtor skozi katoliški
pogled pojasnjuje grožnjo globalnega jihadizma in pojasnjuje, da islamska sveta vojna
temelji na slabi teologiji, ki ne vključuje Boga kot Očeta, temveč za boga postavi
absolutno uveljavljanje človeške volje. Na knjižnih policah so se pojavile tudi
knjige o redovniških in duhovniških poklicih, predvsem kar se tiče ženskih redov.
Med njimi je bila nedvomno najbolj odmevna knjiga Braina Kolodiejchuka o bl. Materi
Tereziji. V knjigi z naslovom Pridi, bodi moja luč so zbrana pisma in zapisi Matere
Terezije, ki razkrivajo temna obdobja njenega duhovnega življenja, zaradi česar je
prišlo do številnih špekulacij o njeni veri. Kakor je povedal avtor knjige, je kljub
občutku, da nima vere, Mati Terezija živela v trdnem razumskem zavedanju, da Bog obstaja
in je svoje trpljenje darovala za tiste, ki so brez vere tako na čustveni kot na intelektualni
ravni. Mati Benedikta pa je naslov knjige pisateljice Antoinette Bosco. Avtorica
opisuje življenje ameriške zdravnice v Parizu, ki v času druge svetovne vojne stopi
k benediktinkam in se po osvoboditvi preseli v Združene države Amerike in tam ustanovi
prvi benediktinski samostan kontemplativnega ženskega reda. Z naslovom knjige
Habit je avtorica Elizabeth Kuhns že nakazala vsebino svoje knjige. V njej preiskuje
močno simboliko ženske redovne obleke in razkriva teološki pomen posameznega oblačila,
ki kot zunanje znamenje govori o podaritvi žene Kristusu in Cerkvi. Bolj znanstveno
in zgodovinsko usmerjeno pa je delo Silvie Evangeliste Redovnice in zgodovina redovniškega
življenja, ki obsega bogato samostansko življenje v letih 1450 in 1700. Tako Habit
kot Redovnice in zgodovina redovniškega življenja ponujata vpogled v samostansko življenje,
v prvine, ki so tekom stoletij ostale nespremenjene in ki so se pod vplivom kulture
in običajev spremenile.