Prebiramo papeževo postno poslanico

POSTNA POSLANICA (petek, 8. februar 2008) - Dragi poslušalci in poslušalke! Na uredništvu slovenskih oddaj Radia Vatikan smo se odločili, da bomo v postnem času prebirali Postno poslanico papeža Benedikta XVI., ki jo je sveti oče naslovil: “Kristus je zaradi vas postal ubog” (2Kor 8,9). Najprej bomo skupaj prisluhnili krajšemu odlomku iz Postne poslanice, nato pa se ustavili ob podanem vidiku, ki naj nam pomaga globlje doživeti milostni čas priprav na obhajanje velikonočne skrivnosti. Sveti oče letošnjo postno poslanico takole začne:
Post vsako leto ponuja lepo priložnost za poglobitev smisla in vrednote našega krščanskega življenja in nas spodbuja k ponovnemu odkrivanju Božjega usmiljenja, da bomo postopoma postali bolj usmiljeni do bratov in sester. Cerkev v postnem času čuti dolžnost, da predlaga nekatere posebne naloge, ki verujočim v procesu notranje prenove konkretno pomagajo – to so: molitev, post in miloščina. V letošnji poslanici za postni čas se želim pomuditi ob premišljevanju o miloščini, ki predstavlja otipljiv način pomoči ljudem v potrebi in hkrati vajo v askezi, da bi se osvobodili navezanosti na zemeljske dobrine.
V prvem stavku sveti oče zelo jasno izpostavi tri razsežnosti posta. Prva je poglobitev smisla in vrednot našega krščanskega življenja. Ko se kristjan poglablja v postno dogajanje, poglablja smisel svojega življenja in globlje odkriva vsebino krščanskih vrednot. Vse to dogajanje je povsem pozitivno naravnano. Druga razsežnost posta je ponovno odkrivanje Božjega usmiljenja. S tem nas papež obzirno povabi naj ponovno preberemo okrožnico božjega služabnika papeža Janeza Pavla II. O Božjem usmiljenju. Bog je usmiljen do ljudi v najbolj obširnem možnem razponu, od dejstva, da nam odpušča grehe, da nas varuje pred zlom, pa vse do tega, da z nami trpi, nas navdihuje za dobro, odpira naše srce za darove, ki nam jih je On v svoji vnemi do človeških otrok pripravil in končno, da v nas prebuja željo po tistem, za kar si niti ne upamo ali ne vemo prositi. Božje usmiljenje je vse to, in v postu smo povabljeni, da se v vse te razsežnosti krščanskega razumevanja usmiljenja poglabljamo, da se nam srce razširi in si na novo zaželimo čudovitega odrešenja. Tretja razsežnost posta pa je ta, da bomo postopoma postali bolj usmiljeni do bratov in sester. Skupnostna razsežnost posta je bistvena prvina krščanskega posta, ker kristjan ne živi le za sebe, ampak vedno živi tudi za Gospoda in brate, kot uči apostol Pavel.
V drugem stavku papež obzirno spomni, da ima Cerkev dolžnost, da predlaga nekatere posebne naloge, ki verujočim v procesu notranje prenove konkretno pomagajo. Papež skupaj z vsemi škofi in duhovniki, pa tudi vsak kristjan ima torej dolžnost, da si med seboj pomagamo v procesu notranje prenove. V postu smo torej povabljeni, da krepimo svojo notranjo prenovo in notranjo prenovo drugih, da okrepimo duhovno življenje na osebni in skupnostni ravni. In tukaj papež našteje tri sredstva: molitev, post in miloščino.
V tretjem stavku pa papež napove vsebino letošnje postne poslanice, ki je premišljevanje o miloščini, ki predstavlja otipljiv način pomoči ljudem v potrebi in hkrati vajo v askezi, da bi se osvobodili navezanosti na zemeljske dobrine.
Za kristjana miloščina ni le neka trenutna človekoljubnost, ko nekomu nekaj dam iz lastnega preobilja, ampak je otipljiv način pomoči ljudem v potrebi in hkrati vaja v askezi. In tukaj papež doda kristalno jasno opredelitev krščanske askeze, ki ni nekakšna transcendentalna meditacija vzhodnjašekga tipa, ampak je vaja, da bi se osvobodili navezanosti na zemeljske dobrine, z drugimi besedami, da si izborimo notranjo svobodo za duhovno stvarnost, ki je bolj stvarna od materialne.