VATIKAN (četrtek, 7. februar 2008, RV) – Državno tajništvo je v torek zvečer, 5. februarja,
objavilo noto v kateri je rečeno, da je sveti oče Benedikt XVI. na osnovi uredb Motu
propri-a Summorum Pontificum, z dne 7. julija 2007, glede možnosti uporabe Rimskega
misala, ki ga je pred 2. vatikanskim koncilom, leta 1962 izdal bl. Janez XXIII. odločil,
da se Molitev za Jude med bogoslužjem Velikega petka, ki jo vsebuje ta Rimski misal,
zamenja z naslednjim besedilom: Molimo tudi za Jude, da Bog, naš Gospod, razsvetli
njihova srca, da v Jezusu Kristusu priznajo odrešenika vseh ljudi. Molimo. Pokleknite.
Vstanite. Vsemogočni večni Bog, ki si hotel, da bi se vsi ljudje zveličali in
prišli k spoznanju resnice, nakloni milostno, da ko bodo vsa ljudstva vstopila v tvojo
Cerkev, bo tudi ves Izrael odrešen. Po Kristusu našem Gospodu. Amen. To besedilo
je treba uporabljati od tega leta, ki je v teku, dalje pri vseh obhajanjih bogoslužja
Velikega petka z navedenim Rimskim misalom. V Vatikanu, 4. februarja 2008. Tukaj
je treba takoj dodati, da je možnost, da bi med svetim tridnevjem uporabljali Rimski
misal iz leta 1962 vsekakor izjemno pičla in bi prišla v poštev le za posebne skupine.
To pripombo je uradno podal p. Federico Lombardi, predstojnik Tiskovnega urada Svetega
sedeža in z njo hotel po eni strani opozoriti na občutljivost papeža Benedikta XVI.,
da ne bi dal niti najmanjšega povoda za kakšen nesporazum z Judi, po drugi pa na vsebino
novo oblikovane prošnje, v kateri je zelo obzirno izražena prošnja, da ko bodo vsa
ljudstva vstopila v tvojo Cerkev, bo tudi ves Izrael odrešen. Iz besedila je razvidno,
da je prošnja Bogu Očetu izražena pogojno in je časovno odprta. To je taka, da v vseh
pogledih spoštuje svobodno odločitev posameznih Judov in vsega izraelskega ljudstva
skupaj. Bolj obzirno skoraj ni mogoče oblikovati molitve, ki je tudi izraz vere kristjanov,
za Jude v sedanjosti in prihdonosti. Včeraj, torej dan po objavi papeževe spremembe
besedila v Rimskem misalu iz leta 1962, je rimski veliki rabin, Riccardo Di Segni,
v pogovoru za najbolj ugleden italijanski dnevnik Il Corriere della Sera, ki izhaja
v Milanu, izrazil svoje nezadovoljstvo nad molitvijo »za spreobrnjenje Judov«. V pogovoru
je dejal, da izrecna prošnja za spreobrnjenje Judov postavlja pod vprašaj desetletja
pogovorov med verstvoma. Molitev je za rimskega velikega rabina ovira za nadaljevanja
dialoga med Judi in kristjani.