Yves le Saux o župniji in novi evangelizaciji

RIM (četrtek, 31. jaunar 2008, RV) – Voditelj Skupnosti Emanuel, Yves le Saux, je o župniji in novi evangelizaciji dejal, da je prepričan, da župnije so in bodo osrednji in privilegiran prostor življenja Cerkve. Župnija je po svoji naravi kraj, kjer se srečuje krščanska skupnost. Njeno poslanstvo je, da ob evharistiji in ob Kristusu prisrčno sprejme vse kristjane. Župnija je prostor, kjer lahko živi in deluje vsak krščen, ne glede na svojo občutljivost in osebne talente. V življenje Cerkve se lahko vključi vsakdo, je dejal le Saux. Hkrati je opozoril, da danes tisti model župnije, v katerem je župnik sredi župnijske skupnosti, ne zadostuje več. Če danes duhovnik želi skrbeti za ljudi iz svoje župnije, jih mora sam poiskati, je dejal le Saux in dodal, da bi župnijo danes morali razumeti kot ozemlje misijona, da bi lahko duhovnik in verniki vstopili v dinamično oznanjevanje Evangelija. Voditelj duhovnikov Skupnosti Emanuel je zato poudaril, da župnija ima prihodnost, če je misijonska.
Na novinarsko vprašanje, kaj bi svetoval župnikom, ki si močno prizadevajo za evangelizacijo, a nimajo nobene podpore, je le Saux odgovoril, da misijon ne more biti odgovornost, naložena na pleča zgolj enega človeka. Po njegovem mnenju bi namreč vodenje župnije moralo biti zaupano ne le enemu, temveč skupini duhovnikov, ki so pripravljeni delati za župnijo. Poleg tega, je nadaljeval le Saux, pa mora župnik imeti podporo krščenih. Župnika morajo obdajati in podpirati krščeni, ki jih navdihuje enako gonilo kot njega, ki skupaj z njim oznanjajo Evangelij, z njim molijo in premišljujejo, je dejal le Saux in poudaril vlogo škofov, ki bi po njegovem prepričanju morali duhovnike budno spremljati in paziti, da ti ne bi ostali sami. Kot je dejal le Saux, je namreč osamljen človek pri ustvarjalnosti omejen, poleg tega pa današnji svet potrebuje pričevanje skupin in ne toliko posameznikov. V nadaljevanju pogovora je škofijski duhovnik le Saux govoril tudi o različnih cerkvenih gibanjih, ki naj bi se po prepričanju mnogih bolj zavedale pomena nove evangelizacije kot pa župnije, po drugi strani pa naj bi oklevale pri vključevanju v življenje župnij, saj naj bi se bale izgube identitete. Le Saux je te misli pokomentiral, rekoč, da gibanje ne obstaja zato, da bi varovalo svojo identiteto. Sicer pa opaža, da gibanja in skupnosti svoje karizme vse bolj in bolj dajejo na razpolago tudi župnijam. To je edini način, je pojasnil le Saux, da vključeni ljudje dobijo pravi cerkveni čut in da svoje izkušnje delijo z drugimi. Župnija ne more biti župnija določene skupnosti ali določenega gibanja, lahko pa je prostor, kjer se uresničuje karizma tega gibanja ali skupnosti, če pri tem ne prihaja do izključevalnosti, je dejal le Saux. Ob koncu pogovora je opozoril na dve skušnjavi, ki se jima morajo verniki in župniki neke župnije izogibati. Prva so župniki, ki skupnosti ali gibanja uporabljajo kot cilje, ne da bi se upoštevali poslanstva gibanj ali skupnosti, druga pa zadeva te skupnosti in gibanja, ki lahko župnijo izrabljajo za samopromocijo, je še povedal vodja duhovnikov iz Skupnosti Emanuel.