Sveti oče med avdienco razvil katehezo o sv. Avguštinu
VATIKAN (sreda, 30. januar 2008, RV) - Papež Benedikt XVI. je imel danes med splošno
avdienco, ki je bila v avli Pavla VI., h kateri so se zbrali verniki iz vseh celin,
že četrto katehezo o sv. Avguštinu. Sveti oče je svoje današnje katehetsko razmišljanje
začel z navedkom iz apostolskega pisma papeža Janeza Pavla II. o sv. Avguštinu, v
katerem je ta veliki papež zapisal, da je bil sv. škof iz Hipona strasten in veren
človek, ki se pa kljub svoji strastni naravi nikoli odpovedal razumu. Kot strasten
vernik je uvidel, da je zelo pomembno najti skladnost med vero in razumom. Avguštinova
miselna in duhovna pot, je nadaljeval papež, je model in vzor odnosa med vero in razumom.
Sam je ustvaril vrsto obrazcev, ki dobro izražajo skladnost, ki mora obstajati med
obema, vero in razumom. Prvi tak obrazec je trditev: »Verujem, da bi razumel« pa tudi
nujno logična trditev: »Razumevam, da bi veroval!« Ta harmonija, skladnost med vero
in razumom pomeni, da je Bog blizu vsakemu človeku, blizu njegovemu srcu in razumu.
Kadar se človek sprašuje o Bogu, kadar razmišlja o svojem spoznanju Boga, pravi Avguštin,
se postavljata dve vprašanji. Prvo je: »Kaj si ti zame, Bog?«, drugo pa: »Kaj sem
jaz tebi?« Bog sam se razodeva našemu razumu, kljub temu pa vedno presega vse, kar
mi zgolj z razumom spoznamo. Avguštin je to spoznanje izrazil z besedami, da je Bog
globlji od njegovih globin – Deus intimior intimo meo, in da je višji od njegovega
najvišjega vrha. Avguštin je izkusil, da je Bog v človeku globoko in skrivnostno
prisoten. Toda človek lahko odkrije Boga v svojih najbolj skrivnostnih globinah. Zato
Avguštin trdi, da resnica prebiva v notranjem človeku, v človekovi notranjosti. Še
več, človek je oseba in družbeno bitje po svoji naravi, vsakršna slabost pa krni človeka
in ga dela nedružbenega. In na tej ravni ga Kristus odrešuje, ker je edini srednik
me Bogom in človeštvom, zato je Kristus za vsakega človeka in vse človeštvo pot v
svobodo in odrešenje. Izven te poti, torej brez Kristusa nihče nikdar ni postal svoboden
in nihče ne bo postal svoboden. Kadar v sklopu s takimi razmišljani govori o Cerkvi
pravi, da smo kristjani v Cerkvi tako tesno povezani s Kristusom, da postanemo Kristus,
glava njej, katere člani smo. Kristus kot naša glava, moli v nas, toda on tudi moli
za nas kot naš duhovnik in mi ga molimo kot svojega Boga. Ves Kristus, to je Kristus
in Cerkev, pravi Avguštin, sta ena sama mistična Oseba, ki ljudem prinaša odrešenje.
Ko bi se vprašali, kakšno sporočilo ima sv. Avguštin za nas danes, je dejal papež
na koncu svoje današnje kateheze o sv. Avguštinu, bi to vsekakor bila naša potreba
po resnici. Sam je svoje iskanje Boga takole opisal: »Ti si bil v meni, jaz pa sem
te videl izven mene v lepih stvareh, ki si jih ustvaril. Bil si z menoj, toda jaz
nisem bil s teboj. Klical si me, tako močno si zakričal, da si prebil mojo gluhoto.
Okusil sem te, in sedaj čutim lakoto in žejo po Tebi.« Papež Janez Pavel II. ja na
koncu svojega apostolskega pisma o sv. Avguštinu zapisal, da je Avguštin želel ljudi
spomniti, da naj z zaupanjem iščejo resnico, ki je Kristus sam. Njegovo srečanje s
Kristusom je spremenilo njegovo življenje, kakor spremeni življenje vseh tistih, ki
so imeli milost srečati se s Kristusom.