Postna poslanica za leto 2008 papeža Benedikta XVI.

VATIKAN (torek, 29. januar 2008, RV) – V Vatikanu so danes objavili letošnjo postno poslanico svetega očeta z naslovom »Kristus je zaradi vas postal ubog« (2Kor 8,9).
Ena temeljnih postav učiteljstva papeža Benedikta XVI. je, da krščanstvo ni teorija, ampak je odrešenjska stvarnost, ki človeka preoblikuje. Po tem ključu papež bere proces notranje prenove h kateremu so kristjani poklicani v postnem času, ki je čas molitve, posta in miloščine.
Letošnja papeževa postna poslanica obsega šest točk. Sveti oče v vsaki točki poda pomemben vidik postnega časa v celoti in posta v krščanskem smislu. V prvi točki papež piše, da je post čas, ko poglobimo čut in vrednost krščanskega življenja, oziroma biti kristjan danes. To je čas, ko ponovno odkrijemo Božje usmiljenje, kar naj nas nato spodbudi, da smo bolj usmiljeni do bratov. Konkretna dejanja so ključni sestavni del posta. Papež posebej navaja tri: molitev, post in miloščina. V letošnji poslanici se je sveti oče posebej ustavil pri miloščini, ki je konkreten način, kako pomagati potrebnim. Miloščina nam omogoči, da se osvobodimo navezanosti na materialne dobrine in jih ne častimo po božje. Tako kristjan okrepiti razpoložljivost, da z drugimi deli, kar po božji dobroti ima.
V drugi točki sveti oče preprosto a jasno pove, da materialne dobrine, ki jih imamo v lasti ne moremo smatrati za izključno osebno last. Vsaka dobrina, tudi materialna, ima namreč tudi socialno vrednost ali skupnostno hipoteko po načelu splošne namembnosti dobrin, kakor uči Katekizem Katoliške Cerkve (št. 2404). Pa tudi apostol Janez se v svojem prvem pismu sprašuje: »Kako more biti božja ljubezen v človeku, ki ima premoženje in vidi, da je brat v pomanjkanju, pa zapira svoje srce pred njim?« (1Jn 3,17). V deželah, kjer so kristjani v večini, ima poziv k delitvi dobrin z množicami, ki trpijo zaradi revščine in zapuščenosti, poseben pomen.
V naslednji, 3. točki papeža pomembno opozori, da evangeljska miloščina ni le neko preprosto človekoljublje. Tudi ne sme biti prikrito iskanje osebnih koristi ali vir pohvale in priznanja s strani drugih, kot tudi ne sredstvo, da sebe postavimo v središče pozornosti. Iskrena odločitev pomagati bližnjemu naj bo »na skrivnem«, po zgledu Jezusa Kristusa, ki je s svojo smrtjo na križu daroval vsega sebe samega za nas.
Miloščina nas približa drugim in Bogu, piše papež v naslednji točki in lahko postane orodje pristnega spreobrnjenja ter sprave z Bogom in brati. Miloščina namreč presega »materialno razsežnost« in izraža resnico našega bitja; nismo namreč bili ustvarjeni za nas same, ampak za Boga in za brate, kot piše sv. Pavel Korinčanom (prim. 2Kor 5,15). Kadar delimo miloščino izkusimo, da polnost življenja prihaja iz ljubezni; dajnje miloščine pa tudi vodi k spravi z Bogom, ker »ljubezen pokrije obilico grehov« (1Pt 4,8).
Dajanje miloščine v postnem času, pa tudi sicer, je torej sredstvo, da poglobimo našo krščansko poklicanost. Ljubezen namreč navdihuje razne oblike darovanja, pač glede na možnosti in pogoje vsakogar. Pomembno pa je, da naše življenje postane popolna daritev.
V zadnji, 6. točki, sveti oče zapiše, da smo v postnem času vsi povabljeni, da rastemo v ljubezni in da v revnih prepoznamo Kristusa samega, da se osebno in kot člani skupnosti iskreno oklenemo Kristusa, ker je samo v Njegovem imenu pravo življenje. Povabljeni smo tudi, da postanemo priče Kristusove ljubezni, zaključuje sveti oče svojo letošnjo postno poslanico.