LJUBLJANA (torek, 29. januar 2008, RV) - Ob godu sv. Frančiška Saleškega, zavetnika
katoliških časnikarjev, ki goduje 24. januarja, je ponavadi v nadškofijski kapeli
v Ljubljani sveta maša, nato pa sprejem in predavanje za katoliške časnikarje. Letos
je bilo to srečanje zaradi odsotnosti škofov, ki so bili v Rimu na obisku »Ad limina
Apostolorum« šele včeraj. Ljubljanski nadškof in metropolit ter predsednik Slovenske
škofovske konference msgr. Alojz Uran je vodil somaševanje, ob njem pa je bil tudi
mariborski pomožni škof dr. Peter Štumpf, ki predseduje Komisiji za medije pri Slovenski
Škofovski konferenci. Med sv. mašo je prisotne nagovoril nadškof Uran, ki se je po
kratkem orisu obiska »Ad limina« ustavil pri poslanstvu katoliških novinarjev, ki
ni le v informiranju ampak tudi v formiranju bralcev, poslušalcev in gledalcev. Ta
vzgojni vidik je v lanski poslanici za svetovni dan novinarjev posebej naglasil papež
Benedikt XVI. V nadaljevanju pridige pa je nadškof Uran izpostavil še eno nalogo katoliških
novinarjev: prinašati upanje, ki je utemeljeno v Kristusu. Zastavlja se namreč vprašanje,
je nadaljeval ljubljanski nadškof, ali so katoliški novinarji v pastoralnem letu družine
dovolj pozorni na posredovanje vrednot lepote, resnice in dobrote? Ali posredujejo
temeljno človekovo dostojanstvo, resnično vrednoto zakona in družinskega življenja
ter pozitivne dosežke človeštva? Ali posredujejo besede upanja? Po maši je bil
sprejem, pri katerem je zbrane najprej nagovoril škof Peter Štumpf. Omenil je obisk
slovenskih škofov pri papežu Benediktu XVI., zahvalil se je nadškofu Uranu za skrb,
ki jo izkazuje katoliškim medijem in predstavil tokratnega predavatelja, publicista
revije »Mladina«, dr. Bernarda Nežmaha. Slednji je odprl vrsto zanimivih vprašanj,
od prvih odkritih napadov Cerkve s strani laičnih medijev v času slovenske pomladi,
zatem se je osredotočil na zgled novinarja katoličana Kapušinskega, ki je pisal o
najrazličnejših temah, ne da bi v ospredje postavljal svoje krščanstvo. Brez besede
o tem je njegovo pisanje temeljilo na osebni izkušnji in vrednotah, ki jih je živel.
Dr. Nežmah je v pogovoru nato tudi pokomentiral nekatera vprašanja, ki so jih zastavili
udeleženci sprejema, kot izziv katoliškim novinarjem pa tudi predlagal ustanovitev
dnevnika, ki bi bil povsem običajen časnik, brez predznaka katoliški. V živahni debati
o raznih vprašanjih so sodelovali časnikarji, viden pa je bil tudi prispevek slovenskih
zamejski časnikarjev.