VATIKAN (sreda, 23. januar 2008, RV) - Med molitveno osmino za edinost kristjanov,
ki se bo končala v petek, 25. januarja, na praznik spreobrnjenja apostola Pavla, je
začel sveti oče svoj govor med današnjo splošno avdienco, so kristjani vseh veroizpovedi
združeni v molitvi, da bi od Gospoda Jezusa prosili za popolno združitev vseh njegovih
učencev. Molitvena osmina za edinost kristjanov, ki jo je začel anglikanski duhovnik
Paul Wattson, je letos še posebej pomembna tudi zato, ker je jubilejna, stota po vrsti.
To pobudo je Katoliška cerkev od samih začetkov zelo cenila in jo je leta 1916 moj
predhodnik papež Benedikt XV. vključil v vse katoliške skupnosti in ustanove. Glavna
tema letošnje molitvene osmine je spodbuda sv. Pavla Tesanoličanom, naj neprenehoma
molijo za edinost v krščanski skupnosti. Ta skupna molitev vseh kristjanov ni neko
dejanje volje ali družbena pobuda, ampak je odgovor na Kristusovo željo, je pristen
izraz vere, ki združuje vse Jezusove učence, ki so še vedno razdeljeni. Kadar namreč
razne krščanske skupnosti skupaj molijo za edinost, s tem samim dejanjem priznavajo,
da edinosti med kristjani ni mogoče doseči zgolj s človeškimi sredstvi. Kristjani
vemo, da je edinost med nami možna samo tedaj, ko sprejmemo božjo milost, ki je sad
Jezusove molitve, da bi bili vsi eno. Ko se torej kristjani Bogu zahvaljujemo za dosežen
napredek na področju ekumenizma, to storimo tudi v zaupanju, da bomo vztrajali na
poti k popolni edinosti, da bo svet veroval, da je Jezus edini Sin, ki ga je Oče poslal.
2. vatikanski koncil, je nadaljeval sveti oče, je dal veliki poudarek edinosti
kristjanov, zato naglaša, da so spreobrnjenje, osebna in skupna molitev vernikov duša
ekumenskega gibanja. Molitev je tista, ki krepi željo po edinosti med kristjani. Molitev
je tudi omogočila razvoj mnogovrstnih oblik iskanja edinosti s pomočjo boljšega medsebojnega
poznavanja, poglabljanja teološkega dialoga in dejanskega bratskega sodelovanja na
raznih področjih. Ponovna edinost Kristusovih učencev presega človeške moči in sposobnosti,
zato moramo toliko bolj naše upanje za edinost povsem položiti v Kristusovo molitev
za Cerkev, kot uči 2. vatikanski koncil. Zato je molitvena osmina za edinost kristjanov
tudi čas zahvale Kristusu za vse že doseženo na ekumenski ravni. To so dnevi goreče
molitve za edinost, ki jo lahko nakloni le Kristus.