Duhovna misel za 2. navadno nedeljo, pripravil p. Vili Lovše
PRIDIGA (sobota, 19. januar 2008, RV) - Draga poslušalka in spoštovani poslušalec,
današnji evangelij nama pojasnjuje pomembne vidike Jezusovega krsta o katerem smo
brali preteklo nedeljo. Jezusov krst je dogodek, ki vključuje vse narode in vse čase,
tudi tebe in mene. Vsi smo zaradi njegovega krsta Božji ljubljeni sinovi in hčere.
Danes sva to tudi midva, ti ki poslušaš in jaz ki govorim. Evangelist Janez pravi,
da je Jezus Jagnje Božje, ki odjemlje greh sveta. Lahko bi rekli, da je prišel pokazat
kako osebno zaupa v nas, verjame vate osebno in vame osebno. Pa ne le na tem svetu,
ampak za vedno. To verjetno tebi ne pove kaj dosti. Če ne poznaš Jezusa in nimaš osebnega
odnosa do Boga, potem ti tudi greh nič ne pomeni. Greha ne priznaš, čeprav ga delaš,
vse dokler te osebno globoko ne gane, da Bog osebno računa nate, skrbi zate in ti
zaupa. Greha ne priznaš, če najprej ne vidiš, koliko pomeniš Bogu in kako dragocen
si mu. Jezus je tebi in meni pokazal osebno zaupanje tako, da se je dal krstiti.
Pomeniva mu neskončno veliko, toliko, da svoje življenje osebno zastavi za naju. Jezus
se je dal krstiti, kar pomeni, da se je pustil ubiti in je potem vstal iz smrti, zato,
da bi midva spet lahko zaupala Bogu in v srcu živela iz tega, da sva mu osebno dragocena.
To pa ni šlo drugače kakor da sprejme nase najino nasilje in sovraštvo do sebe, bližnjih
in Boga, najin strah pred negotovostjo in neobvladovanjem življenja. Osebno zaupanje
nama je izkazal, ko je postal kakor žrtveno jagnje. Njegovo trpljenje ni Božja kaprica,
ampak posledica najinega strahu pred Bogom. Ni Božja krutost tista, ki zahteva žrtev
drugega, ampak naša. Naš strah je tisti, ki hoče žrtev, ki hoče svojo nemoč in strah
vreči na nekoga drugega. Naš strah hoče, da je za vse, kar ni prav, kriv nekdo drug,
ne jaz. Drugi so krivi. Oni morajo trpeti zaradi tega. Oni naj bodo žrtev. V tem je
tudi jedro greha. Zaradi tega podiramo odnos do sebe in drugih. Zaradi tega uničujemo
stvarstvo. Greh o katerem govori evangelist Janez je moralno zlo, ki uničuje ves
svet. Jezus s krstom prostovoljno kot žrtev sprejme nase posledice našega moralnega
zla. On se zavestno odloči, da bo nesel na svojem telesu posledice pokvarjenosti,
ki ji mi damo besedo v odnosih do sebe, bližnjega in stvari. Bog mu je obljubil, da
mu bo pokazal moč svoje ljubezni do njega in do vsakega človeka. Njegovo poslanstvo
pa je, da tej prevari, ki hoče gospodariti mojemu življenju, on vzame moč in razkrinka
njeno zlaganost. O tem govori prvo berilo iz preroka Izaija. Prav to je srčika njegovega
poslanstva. Zaradi tega je prišel. Po apostolih in cerkvi je danes Jezusovo poslanstvo
dohitelo tudi tebe in mene. Korinčani, ki so bili pogani, so bili povabljeni v Božjo
resnico o človeku preko Pavla. Po kom sva pa povabljena danes ti in jaz? Če sva že
sprejela to kar Jezus dela za naju, sva zagotovo že začutila povabilo, da greva k
drugim in jima to poveva. Zaradi tega, te jaz sedaj nagovarjam. Da bi tudi ti sprejel
to kar si v resnici za Boga in kako je Bog v resnici do tebe. Krst je torej tudi poslanstvo,
zame in zate, če seveda to želiš. Resnica, ki moje srce osvobaja paničnega vrtenja
okrog sebe in nesmisla življenja, je tako čudovita, da vanjo takoj želim povabiti
še tebe. Da bi tudi ti zadihal iz svobode in lepote dejstva, da si Božji sin ali hči
prav sredi te krhkosti in ničevosti, ki jo morda ta hip doživljaš. Da bi se razveselil,
ker ne pripadaš smrti in neumnostim ali grehom, ki jih delamo, ampak njemu. Tebe in
mene vabi, naj se ne vrtiva samo okrog sebe in svojega počutja, ampak naj skozi Njegov
pogled pogledava na vse. Še posebej na tiste, ki so še ujeti v strah, da je po teh
nekaj letih na zemlji le še nič in tema, ne pa srečanje z Očetom in glavni del vse
čudovitosti življenja, ki je še pred nami. Glavne besede torej nima nesmisel in moralno
zlo, ampak Bog in njegova brezpogojna ljubezen do nas. Glavno besedo ima Bog življenja,
ki tebe in mene ceni in spoštuje za vedno.