2008-01-17 18:47:02

Škof E. Sgreccia: zdravniki morajo neozdravljivo bolne pripraviti na smrt


RIM (četrtek, 17. januar 2008, RV) – Predsednik Papeške akademije za življenje škof Elio Sgreccia poudarja, da morajo zdravniki neozdravljivo bolne pripraviti na smrt. Na konferenci o depresiji in rakastih obolenjih, ki je bila minuli mesec v Rimu na zborovanju inštitutov za fizioterapijo, je govoril o oskrbi neozdravljivo bolnih. Zoperstavil se je tako imenovanemu dogovoru o molčanju ali govoričenju o življenju, ki ne umre, izpostavil pa je bolnikovo pravico vedeti. Na konferenci je bilo rečeno, da po nekaterih študijah okrog 40% bolnikov z rakom trpi zaradi depresije, primernega zdravljenja pa sta deležna le 2% teh bolnikov.
Nekateri strokovnjaki trdijo, da se rakasti bolniki depresiji lahko izognejo, če jim zdravniki skrivajo resnico o resnosti njihove bolezni. Škof Sgreccia se s takšnim mnenjem ne strinja, temveč spodbuja obveščanje bolnika o resnici – ne le o klinični resnici, temveč tudi eksistenčni, bivanjski. Sicer se zaveda, da je to nalogo težko izvrševati z zanikanjem ali zavračanjem resnice o smrti in neozdravljivi bolezni, še posebej pa v družbi, ki se pretežno zanima za produktivnost in materialno blagostanje. Škof Sgreccia je posvaril pred zdravniki in psihologi, ki sami niso sprijaznjeni s smrtjo. Takši zdravniki po njegovih besedah ne vedo, kako ravnati z umirajočimi, saj uporabljajo samoobrambne mehanizme, kot so zlasti beg, napadalnost ali iskanje uspeha za vsako ceno. To pa včasih lahko pripelje v nasilnost, je pojasnil Sgreccia. Pozval je k odprtosti do oseb, ki jo je po njegovih besedah mogoče doseči z izjavo o prijateljstvo, temelječo na bolnikovi pravici do obveščenosti in zdravnikovi dolžnosti spremljati bolnika. Predsednik Papeške akademije za življenje je zavrnil dogovor o molčanju, saj ta, kot je dejal, bolniku preprečuje, da bi se pripravil na smrt. Zdravnik se mora izogibati laganju in mora vedno biti porok upanja in pomoči, je dejal Sgreccia in dodal, da zdravnik v nekaterih okoliščinah bolniku ni dolžan povedati resnice o bolezni – to je na primer bolnikova nagnjenost k samomoru ali njegova izrecna zahteva oziroma pravica ne vedeti. Zdravnik mora v vsakem primeru posebej presoditi, kakšno je čustveno in psihično stanje bolnika, je dejal škof Sgreccia. Dodal je, da jepotrebno klinično resnico pozitivno sporočiti skupaj z antropološkimi resnicami in globalnim pomenom življenja. Ta resnica mora biti bolniku predstavljena v odrešenjskem duhu, je dejal škof, v okviru verske resnice, da življenje nikoli ne umre ter da je Kristusovo razodetje prisotno in delujoče v vsaki trpeči osebi. Škof Sgrecca je tako izpostavil odrešenjsko vrednost trpljenja in pomen spremljanja bolnih v končni fazi njihovega življenja. Umirajoči tistemu, ki mu pomaga, vliva zrelost in vrednost – postaja mu učitelj življenja, je še poudaril škof Elio Sgreccia.








All the contents on this site are copyrighted ©.