Molitev je teološki temelj kristjanovega življenja v skupnosti
VATIKAN (torek, 15. januar 2008, RV) – Molitvena osmina za edinost kristjanov ima
svoj teološki temelj v povabilu sv. Pavla prvim kristjanom naj življenje v skupnosti
utemeljijo v molitvi drug za drugega. Kristjani namreč v molitvi posebno globoko živimo
prvo zapoved ljubezni do Boga in do bližnjega. Kadar molimo, Boga častimo, se mu zahvaljujemo,
priporočamo sebe in bližnje ter mu tako skazujemo svojo ljubezen. V molitvi pa tudi
prečiščujemo naše odnose s sobrati in sosetrami v veri in drugimi ljudmi ter na tej
ravni živimo, poglabljamo in razvijamo našo ljubezen do bližnjega. Letošnja molitvena
osmina za edinost kristjanov, ki jo bomo obhajali od 18. do 25. januarja, bo dvakrat
jubilejna. Prvi jubilej je 100-letnica, ko se je 18. januarja 1908 začel prvi teden
molitve za edinost kristjanov. Prav tako letos pa mineva 40 let, ko sta molitveno
osmino za edinost krsitjanov prvič skupaj pripravila Ekumenski svet Cerkva in Tajništvo
za pospeševanje edinosti kristjanov. Ekumenski svet Cerkva danes združuje 348 krščanskih
Cerkva in skupnosti po vsem svetu in predstavlja 560 milijonov kristjanov. Katoliška
cerkev sodeluje z Ekumenskim svetom Cerkva, vendar ni njegov član. Vatikanski urad,
ki je bil zadolžen za ekumenizem, se je takrat imenoval Tajništvo za pospeševanje
edinosti kristjanov in se danes imenuje Papeški svet za pospeševanje edinosti kristjanov.
Danes vsi kristjani molimo za edinost med nami: katoličani, pravoslavni, protestanti,
anglikanci in drugi. Velika večina kristjanov v času molitvene osmine za edinost kristjanov
moli na podlagi skupaj pripravljenih besedil v cerkvah, župnijah, anglikanskih, pravoslavnih
in katoliških skupnostih in drugače. Letošnja svetopisemska tematika molitvene osmine
je vzeta iz Prvega pisma apostola Pavla Tesaloničanom, kjer apostol narodov spodbuja
kristjane »naj neprenehoma molijo«. Skupni ekumenski priročnik za letošnjo molitveno
osmino »posebej naglaša bistveno vlogo molitve v krščanski skupnosti, ki vernikom
pomaga rasti v pristnem odnosu s Kristusom in med seboj«. Isti priročnik tudi močno
naglaša nekatere temeljne vidike, kot so:
Edinost med kristjani,
pravi sv. Pavel, je Očetov dar v Kristusu. Kristusovo telo, ki je Cerkev, v skupni
molitvi postane tudi na viden, oprijemljiv način eno.
Apostol
Pavel nas tudi spominja, da je življenje v krščanski skupnosti možno le s pomočjo
molitve, ker se brez molitve krščanska skupnost razblini.
Še več. Apostol narodov namreč trdi, da je molitev sestavni
del kristjanovega življenja prav v trenutku, ko kristjani želijo na zunaj pokazati
edinost, ki jim je bila dana v dar v Kristusu Jezusu, o kateri s konkretnimi dejanji
pričujejo med seboj in jo tako hkrati krepijo.
Na
sedanji stopnji ekumenskih odnosov se še enkrat kaže pomen in vrednost goreče molitve
za edinost, kot je to priporočal apostol Pavel prvim kristjanom.
Daljnji
začetki molitvne osmine za edinost kristjanov, ki jo je 18. januarja 1908, začel anglikanski
duhovnik Paul Watson, so bili zamišljeni kot vrnitev v Rimskokatoliško cerkev. To
potrjujeta takratna praznika, med katerima je prva molitvena osmina potekala. Takrat
je 18. januarja Katoliška cerkev obhajala praznik katedre sv. Petra, 25. januarja
pa praznik spreobrnjenja sv. Pavla. Leta 1909 je to pobudo sprejela Katoliška cerkev,
papež Pij X. pa je potrdil molitveno osmino za edinost kristjanov v vsej Cerkvi in
spodbujal zamisel, da bi vsi več molili, da bi se vsi kristjani združili v Katoliški
cerkvi po Božji zamisli.