Nekateri pomembni dogodki v tem tednu

VATIKAN (ponedeljek, 14. januar 2008, RV) – V Večnem mestu se ta teden obeta vrsta pomembnih dogodkov. Danes sta se začela dva.
Prvi je začetek uradnega obiska škofov iz Srednega Vzhoda in Afriškega roga Ad limina Apostolorum v Vatikanu. V bistvu so to škofje iz Izraela in arabskih držav: torej Izraela, Jordanije, Egipta, Libanona, Sirije, Iraka, Arabskega polotoka, Kuwajta, Somalije in Gibutija. V vseh teh državah živijo katoliške skupnosti različnih obredov in starodavnih krščanskih izročil. Nekoč so to bile cvetoče Cerkve, ki so čudežno preživele pohod islama, danes pa so bolj v ospredju kot kdajkoli poprej. Na prvem mestu je njihova številčnost, ki v zadnjih letih pada zaradi vojn islamskih držav z Izraelom, vojne v Iraku in spopadov med arabskimi državami samimi. Drugi pomemben vidik njihove prisotnosti v teh deželah pa je vedno bolj živahen dialog med kristjani, v nekem pogledu pa še bolj zaradi dialoga med krščanstvom in islamom. Katoličani in drugi kristjani v teh deželah stoletja živijo v diaspori, so pičla manjšina, ki je dan za dnem pred številnimi in težkimi izzivi. Biti kristjan v teh deželal je pravo pričevanje, ki meji na mučeništvo.
Drugi današnji veliki dogodek pa je podano poročilo o Stanju Družbe Jezusove, ki ga je 35. Generalni kongregaciji jezuitskega reda podala posebna komisija, potem, ko ga je pripravljala skoraj teden dni. Podano poročilo ne obsega le podatkov o stanju v Družbi Jezusovi v smislu, koliko je jezuitov, kakšno je njihovo gospodarsko stanje, ampak poročilo vsebuje začetne ocene verskega stanja v svetu, ključne probleme sveta, kot ga vidijo jezuiti in kako naj bi zastavili svoje apostolsko delovanje v prihodnosti.
Papež Benedikt XVI. bo v četrtek obiskal osrednjo rimsko Univerzo La Sapienza ob otvoritvi 705. šolskega leta 2007-2008. Začetki največje rimske univerze, na kateri študira 170.000 študentov segajo v leto 1303, torej v obdobje praznovanj prvega svetega leta, ki ga je oklical papež Bonifacij VIII., leta 1300. Obisk papeža Benedikta XVI. na tej nekoč papeški univerzi, sam po sebi ne bi bil izjemen, če ne bi dal povoda odprtemu nasprotovanju levičarskih in skrajno liberalnih profesorjev, ki sedanjemu svetemu očetu očitajo, da leta 1990, ko je bil kardinal Ratzinger prefekt Kongregacije za verski nauk, ni enako močno, kot papež Janez Pavel II. obžaloval napake Cerkve, ko je obsodila Galilleja. Kard. Ratzinger pa je leta 1990 v strokovnem članku o tem vprašanju navedel le mnenja vrste znanstvenikov in filozofov, ki so do primera Galilleja zavzeli različna stališča, med njimi tudi taka, ki so obsodbo Cerkve upravičevala. Toda sedanji kritiki na univerzi La Sapienza so ta vidik mirno obšli in so zastavili odprti napad na papeža Benedikta XVI. V ozadju pa je v bistvu strah italijanske levice in liberalcev, da ne bi sveti oče med obiskom povedal kaj dejansko revolucionarnega glede sodobne vloge univerz v narodu ali državi.
Naslednji veliki dogodek ob koncu tedna je prav gotovo začetek letošnje molitvene osmine za edinost kristjanov. V Sloveniji pa potekajo zadnje priprave slovenskih škofov na uradni obisk Ad limina Apostolorum v Vatikanu, ki se bo začel prihodnji ponedeljek.