Sveti oče krstil 13 otrok

VATIKAN (nedelja 13. januar 2008, RV) – Papež Benedikt XVI. je danes, na praznik Jezusovega krsta, med slovesno sv. mašo, ki se je začela ob 10. uri v Sikstinski kapeli, krstil 13 otrok. V prvem delu svojega nagovora je razlagal vsebino krsta, v nadaljevanju pa pomen Jezusovega krsta v Jordanu ter vlogo staršev in botrov pri ohranjevanju in razvijanju krstne milosti.
Podeliti zakrament sv. krsta na praznik Jezusovega krsta, je dejal papež na začetku govora, je vedno vir velikega veselja, pa tudi priložnost, da se poglobino v enega najbolj izrazitih trenutkov naše vere, ko v bogoslužnih znamenjih motrimo skrivnost življenja. Najprej smo pred skrivnostjo človeškega življenja teh otrok, smo pa tudi pred skrivnostjo božjega življenja, ki ga Bog daje tem malčkom, ko jih prerodi z vodo in Svetim Duhom. Med podeljevanjem zakramenta krsta pa je vsekakor na mestu, da se takoj dotaknemo izkušnje, ki je nasprotna življenju, to je stvarnosti smrti. Vse kar se na zemlji začne, konča kot trava, ki zjutraj zraste in se zvečer posuši. Toda v krstu pa mlado človeško življenje sprejme novo življenje, življenje milosti, ki ga uspobi, da vstopi v oseben odnos s svojim Stvarnikom in to za vso večnost. Človek pa je žal sposoben ugasniti to novo življenje s sovjim grehom in se tako zvede v stanje, ki ga Sveto pismo imenuje »druga smrt«. Pri drugih bitjih, ki niso ustvarjena za večnost, je smrt le konec zemeljskega bivanja. V nas, ljudeh, ki smo ustvarjeni za večnost, pa greh ustvari žrelo, ki nas želi pogoltniti za večno, če nam nebeški Oče ne bi ponudil svoje mogočne roke. To je skrivnost krsta. Bog nas je rešil in šel na dno prepada smrti, da bi se vsak človek lahko odrešil. Vsi namreč v sebi nosimo željo po življenju, ki hrepeni po popolnosti, dokončnem odrešenju. Krst nam daje to polnost življenja.
Ko je Sveti oče razlagal vsebino Jezusovega krsta v Jordanu, je dejal, da je bil tisti krst drugačen od tega, ki so ga prejeli otroci, vendar pa je z njim v globokem notranjem odnosu. Celotno Kristusovo skrivnost na zemlji je namreč izraža grška beseda krst – baptisma – pogreznitev. Kristus se je s svojim krsto pogreznil v našo čloškost v vsem, razen v grehu. Božji Sin, ki od vekov živi z Očetom in Svetim Duhom, se je pogreznil v našo grešno stvarnost, v stvarnost grešnikov, da bi nam podelil svoje božje življenje. Njegovo prvo javno dejanje je bilo to, da se je postavil v vrsto z grešniki in čakal na Janezov krst. In ko ga je Janez krstil, se je z neba slišal glas, »ta je moj ljubljeni Sin, njega poslušajte«. Cilj Kristusovega zemeljskega življenja je bil, dati ljudem Božje življenje.
Dragi starši, skupaj z botri ste poklicani, da poleg ohranjevnja zemeljskega življenja vaših otrok, v njih prebujate in razvijate vero, upanje in ljubezen, teološke kreposti, ki so lastne božjemu življenju, ki je bilo danes v zakramentu krsta podarjeno vašim otrokom. To jim boste zagotovili z vašo prisotnostjo, z vašo ljubeznijo. Najbolj vam bo pri tem pomagala molitev, ko boste vaše otroke dan za dnem darovali in jih vsak trenutek izročali Bogu. Pri tem je papež spomnil na zelo zgovorno znamenje, ko starši med obredom krsta prižgejo krstno svečo ob velikonočni sveči, ki pomeni vstalega Kristusa. To dejanje namreč pomeni, da otrokom izročate vero, ki ste jo prižgali pri Luči, ki je Kristus. Tako si kristjani iz roda v rod izročamo Kristusovo luč z željo, da bi jo ohranili prižgano v rokah ob njegovem zadnjem prihodu, je zaključil Sveti oče svoj nagovor.