Kard. F. Rode odprl 35. Generalno kongregacijo Družbe Jezusove

RIM (ponedeljek, 7. januar 2008, RV) – Eminenca, kard. Franc Rode je dopoldne, ob prisotnosti treh jezuitskih kardinalov, vodil somaševanje z Generalom Družbe Jezusove, 226 delegati in približno istim številom jezuitov, ki živijo v Rimu, ob začetku 35. Generalne kongregacije. V 20 minut trajajočem govoru v španščini je Kardinal prefekt Kongregacije za redovnike podal nekaj tematik, ki bodo prav gotovo vsebina razprav 35. Generalne kongregacije Družbe Jezusove, potem, ko bo po približno desetih dneh izvolila novega Vrhovnega predstojnika jezuitov.
Na začetku govora se je kard. Rode v imenu Cerkve in v svojem zahvalil sedanjemu Generalu, p. Petru-Hansu Kolvenbachu za njegovo zvestobo, modrost, pravičnost, zgled ponižnosti in uboštva.
Izbira novega Vrhovnega predstojnika ni pomembna le za Družbo Jezusovo, ampak tudi za številne druge redove, moške in ženske, ki se navdihujejo v duhovnosti sv. Ignacija Loyolskega. Kardinal Rode je člane Generalne kongregacije izrecno pozval, naj z apostolsko vnemo in s pogledom treh Božjih oseb zrejo na okroglino vsega sveta, polnega ljudi, kakor uči sv. Ignacij v Duhovnih vajah. Vaše delovanje mora biti izrazito apostolsko z vesoljnim, človeškim, cerkvenim in evangeljskim obsegom. Vse to pa tudi z nedeljenim srcem, ki je popolnoma predano Gospodu, da bi z Njim sodelovalo v njegovi sveti volji osvojiti ves svet in tako stopiti v Božjo slavo.
Potem, ko je v pristnem ignacijanskem duhu orisal sedanjo in prihodnjo duhovno držo jezuitov je Kardinal prefekt podal tri sedanje pomembne potrebe Cerkve.
Prva je zavzeto delo za to, da bodo redovniki in redovnice, pa tudi verniki laiki na nov način čutili s Cerkvijo, da bodo imeli zdrav čut za Cerkev, kakor to uči sv. Ignacij v Duhovnih vajah. Tu gre, je dejal kard. Rode, za celovito ljubezen do Cerkve, ljubezen do Cerkve, ki jo pojmujemo kot Božje ljudstvo in hierahično Cerkev. Ljubezen do Cerkve v obeh pomenih ni neko človeško čutenje, ki pride in mine v posameznih njenih članih. Ljubezen do Cerkve je vedno utemeljena na veri, je poseben Gospodov dar, ki nas ljubi in nam zato podarja vero v Njega in v svojo Nevesto, ki je Cerkev.
Druga velika potreba Cerkve danes pa je vedno večje oddaljevanje ljudi in vernikov od hierarhije. Ignacijanska duhovnost apostolske službe »pod Rimskim škofom« ne sprejema take ločitve. Pokorščina vere je razumljiva le kot pokorščina ljubezni. Temeljno jedro ignacijanske duhovnosti je namreč v globoki notranji povezanosti ljubezni do Boga in do cerkvene hierarhije. Tretja velika skrb Cerkve pa je vedno večji razkorak med vero in kulturo. Ta ločitev je velika ovira za evangelizacijo, uspešno oznanjevanje evangelija sedaj in v prihodnosti. Družba Jezusova je od samih svojih začetkov, od prvih let Rimskega kolegija, vedno na križiščih, kjer se srečujeta Cerkev in družba, vera in kultura, vernost in brezvernost ali nevera. Ponovno osvojite te tako pomembne izpostave, da bo posredovanje večne resnice današnjemu svetu ponovno učinkovito v novem, sodobnem jeziku. Temu izzivu se ne smete odtegniti. Zavedamo se, da je naloga težka, neugodna in tvegana, včasih celo malo cenjena, ampak ta naloga je nujno potrebna za Cerkev in je sestavni del vašega načina delovanja in ravnanja. Cerkev od vas pričakuje veliko in vam nalaga razne naloge, vse pa imajo skupni imenovalec, sredstvo, ki jih izvršuje, to je redovnik, mora biti tesno povezan z Bogom, eno z Njim, je zaključil kardinal Rode svoj govor članom 35. Generalne kongregacije Družbe Jezusove.