Dejavnost Svetega sedeža v mesecu novembru

NOVEMBER (ponedeljek, 7. januar 2008, RV) - Pregled dogajanja pri Svetem sedežu v minulem letu nadaljujemo z mesecem novembrom.
6. novembra je papež Benedikt XVI. sprejel saudskega kralja Abdallaha al Sauda. To je bilo prvič v zgodovini, da je nek saudski kralj stopil na vatikanska tla. Hkrati pa je imelo srečanje tudi velik politični pomen, saj je Saudska Arabija ena izmed najbolj nepopustljivih islamskih držav na področju verske svobode in verskih manjšin. Kot vsako leto je papež tudi v lanskem letu sprejel nekatere najvišje predstavnike mednarodnega političnega življenja: od ruskega predsednika Putina, tajnika ZN Ban Ki Moona, nekdanjega iranskega predsednika Mohamada Hatamija, do britanskega premierja Blaira, ki se je poslavljal iz Downing streeta in je decembra uradno vstopil v Katoliško cerkev, ameriškega predsednika Busha in izraelskega predsednika Peresa. Na področje mednarodnih odnosov z islamskim svetom se uvršča tudi vzpostavitev diplomatskih odnosov med Svetim sedežem in Združenimi Arabskimi Emirati, ki je tako postala 176.ta država, s katero je Sveti sedež izmenjal diplomatskega zastopnika.
Drugi pomembnejši ekumenski dogodek v minulem letu, poleg 3. evropskega ekumenskega srečanja v Sibiu v Romuniji, je bila 14. novembra objava dokumenta Mednarodne mešane komisije za teološki dialog med katoliško in pravoslavno Cerkvijo z naslovom: »Ekleziološke in kanonične posledice zakramentalne narave Cerkve. Cerkveno občestvo, konciliarnost in avtoriteta«. T.i. »ravenski dokument«, njegova končna oblika je bila namreč dogovorjena na srečanju komisije od 8. do 14. oktobra lani v italijanski Ravenni, je povzel rdečo nit katoliško-pravoslavnega teološkega dialoga, ki je kar 20 let stal na mrtvi točki. S tem je bil v ekumenskem smislu napravljen pomenljiv korak naprej glede tako pomembne teme, kot je Petrovo prvenstvo. Dokument potrjuje, da je rimski škof protos med patriarhi in da konciliarnost na univerzalni ravni, ki jo izvajajo ekumenski koncili, predpostavlja in vključuje aktivno vlogo rimskega škofa pri soglasju škofovskega zbora.
Kard. Kasper je devet dni pozneje, 23. novembra, pojasnil, da je bil s tem dokumentom sicer res storjen pomemben korak naprej in je bil postavljen izredno važen temelj za nadaljnji dialog, vendar je pot do polne cerkvene edinosti še dolga in težavna. Referat z naslovom »Informacije, razmišljanja in ocene trenutnega stanja na področju ekumenskega dialoga« je pripravil na papeževo željo, predstavil pa ga je na krajšem srečanju kardinalskega zbora, zbranega v Vatikanu ob priložnosti razglasitve novih kardinalov 24. novembra. Kard. Kasper sicer v referatu ni dajal poudarkov na ta ali oni konkretni napredek, ampak se je osredotočil bolj na nepreklicen značaj ekumenske poti, na katero se je Sveti sedež podal. S to odločitvijo je namreč upošteval Jezusovo napotilo, po katerem je dobila ime tudi okrožnica »Da bi bili vsi eno«.
Večina opazovalcev je v letu 2007 iz papeževe pisarne pričakovala dokument s socialno vsebino, saj je lani minilo 40 let od znamenite okrožnice Pavla VI. »Napredek narodov« in 20 let od okrožnice Janeza Pavla II. »O skrbi za socialno vprašanje«. Toda Benedikt XVI. se je osredotočil na meditacijo o teologalnih krepostih, ki jo je začel leta 2006 z objavo okrožnice »Bog je ljubezen«. Tridesetega novembra je namreč objavil okrožnico o teologalni kreposti upanja z naslovom »Odrešeni v upanju«, ki jo je postavil v tesno povezavo s krepostjo vere. Okrožnica obravnava krščansko alternativo glede na razvoj modernosti, od razsvetljenstva do ideologij devetnajstega in dvajsetega stoletja, ter temo človekove svobode, utemeljene na upanju v Boga, kot cepiva proti številnim oblikam scientistične ošabnosti. Ti dve temi sta bili tudi sicer na široko prisotni v papeževih govorih po objavi prve okrožnice in sta torej očitno sad njegovega dolgotrajnega teološkega razmišljanja. Nazadnje je o njiju spregovoril 21. decembra, na predbožičnem srečanju s člani rimske kurije, ko je zatrdil, da problemi, ki jih postavljata sekularizem našega časa in pritisk ideološke domišljavosti, kamor se nagiba sekularizirana človekova zavest s svojo zahtevo po izključni in dokončni racionalnosti, niso majhni. Ob tem pa je spomnil na Kristusovo obljubo: »Jaz bom z vami vse dni, do konca sveta«.