Kaj storiti, da Božič doživim tudi v sebi? Duhovna misel za praznik
Gospodovega razglašenja
PRIDIGA (sobota, 5. januar 2008, RV)- Globoka želja vsakega izmed nas
je, da bi našel in srečal Boga, ki je že z nami, njega, ki nas potegne iz vseh naših
neuspehov. Jožef, Jud in Marijin zaročenec, ve kje je Mesija. Dar mora le prepoznati
in sprejeti. V njem vidimo judovsko pot vere. Pogani, kar sva tudi ti in jaz, in naju
v današnjem evangeliju predstavljajo trije kralji, pa morajo prehoditi kar lepo pot
in opraviti pravi notranji proces. Najina pot do vere je drugačna od Jožefove. Če
hočeva priti do Jeruzalema in se pozanimati kje je rojen Odrešenik naju mora pri tem
voditi zvezda. Današnji evangelij naju vabi, da se tudi midva poistovetiva s tremi
kralji. Šele tako se lahko tudi zate in zame uresniči Božič. Pri tem notranjem
popotovanju sta bistvenega pomena dve temi: modrost, ki naju vodi do razodetja in
razodetje, ki Izraelovega Mesija pokaže vsem ljudem, ki je luč za vse ljudi. Odlomek
nam govori o tem na kakšen način se lahko s tem Mesijem srečava. Ker je že poznan,
je glavno vprašanje kje ga lahko srečava in ga najdeva? Odrešenik je navzoč v
zvezdi, ki je podoba modrosti in temelj vsakega iskanja. Ta vodi v Jeruzalem. To pomeni,
da modrost odpre človekovo srce Božjemu razodetju. Odrešenik je navzoč v Svetem Pismu,
ki nama pove v katero smer naj ga iščeva. Pot tvoje in moje vere se uresničuje,
ko vsak dan znova odkrivava kje je rojen kralj. Kralj pa se rojeva prav na moji poti
vere. Takrat, ko tudi ti in jaz Bogu postaviva vprašanje: Gospod kje si? Kje te lahko
srečam. Njegov prostor sva ti in jaz, smo mi. On je z nami. Naš prostor pa je z njim.
Zato je tako pomembno, da vedno iščeva in se ne utrudiva. Odlično je če iščeva
Boga v svojem dnevu, v stvareh, ki so vedno iste, v vsakdanjosti, ki je vedno nova,
če jo živiš tako, da »iščeš« njegov poljub in ga mu vrneš tako, da se tudi sam izročiš
drugim. Tako je Bog končno lahko vse v vseh. To je rojstvo človeka, tebe in mene,
v Bogu in Boga v nama. Rojevanje poteka počasi in postopoma. Vsaj v petih stopnjah:
prva stopnja je, da s pametjo preudarim to kar Božja beseda, ki je zvezda, govori;
na drugi stopnji se v meni porodi želja, da bi tej zvezdi sledil; Sveto pismo nam
namreč razodene njega po komer hrepenimo; prvotni pomen besede ŽELETI pa je »slediti
neki zvezdi«; tretja stopnja je srčno veselje, ki nama pokaže, kje se v mojem in tvojem
življenju Bog nahaja. On je navzoč v molitvi, ko ga obožuješ in častiš; četrta stopnja
je oboževanje ali čaščenje in peta stopnja je podaritev samega sebe Njemu, ki se je
podaril meni. Navzoč je zakladu tistega, ki se podarja tako, kot se je on podaril. Oboževati
pomeni nekaj podobnega kot »prinesti k ustom« ali »nekoga s poljubi jesti«. Če obožuješ
svoje dekle bi jo s poljubi pojedel, ali ne? Enako velja za dekleta, ki obožujejo
svojega fanta. Končno ali ni POLJUB prvo, kar smo vsi storili, ko smo se zaljubili
v neko dekle in nam je ona odgovorila, da je prav tako zaljubljena v nas. Trije
kralji hodijo po poti ljubezni, ki s pomočjo razuma in razodetja, veselja in češčenja
doseže podaritev same sebe. Ko pride do te podaritve se On rodi v nas in mi v njem.
Naše vprašanje Gospod kje si, dobi svoj odgovor. V tebi sem in ti v meni. Pot
treh kraljev in tudi moja in tvoja vključuje tveganje. Slediti najglobljim hrepenenjem
srca je tveganje. Tisti, ki je daleč išče in se sprašuje, zato najde in z veseljem
podari. Tisti, ki je blizu in ve kje je Gospod, a ga ne išče, sprašuje Sveto pismo,
a se mu ne pusti postaviti pod vprašaj, bo zato Jezusa iskal zato, da bi ga ubil.
Človek ima le dve možnosti: uboj ali podaritev samega sebe. Obe drži sta zajeti v
zgodovino odrešenja. Zavrnitev, ki jo bo doživel Jezus, tudi v tvojem in mojem srcu,
ga je pribila na drevo križa. Hkrati pa bo Sin prav zaradi tega dopolnil svojo pot
podaritve samega sebe, ki nas reši uboja in njegovih posledic.