Dejavnosti Svetega sedeža v mesecu septembru

SEPTEMBER (sobota, 5. januar 2008, RV) - Pregled dogajanja pri Svetem sedežu v minulem letu nadaljujemo danes z mesecem septembrom.
Papež Benedikt XVI. je v minulem letu opravil sedem apostolskih obiskov po Italiji, saj ima kot rimski škof tudi naslov primas Italije in je torej hierarhično dolžan na poseben način skrbeti za italijanske vernike. S tem številom je nekako tudi dosegel povprečje obiskov svojega predhodnika. Najprej je aprila obiskal Vigevano in Pavio, junija Assisi, julija med običajnim letnim oddihom Cadore, septembra se je odpravil v Loreto in Velletri, v Neapelj pa oktobra. Najbolj pomenljiv izmed vseh letošnjih obiskov je bil gotovo septembrski obisk v Loretu, ki je sovpadal z neke vrste italijanskim nacionalnim dnevom mladih, ki ga je pripravila italijanska škofovska konferenca na začetku triletne kampanje za vključitev mladih v proces evangelizacije. V govoru med sobotno vigilijo in v mašnem nagovoru v nedeljo je Benedikt XVI. italijansko katoliško mladino povabil, naj odkrije »lepoto ljubezni, vendar ne ljubezni za enkratno uporabo, prehodne in varljive narave, ampak resnično globoko ljubezen«, ki jo zaznamuje ista učljivost in zaupljiva prepustitev, s katero je Marija izrekla svoj »da«.
Na temo »Kristusova luč razsvetljuje vse. Upanje na prenovo in edinost Evrope«, je od 4. do 9. septembra v Sibiu v Romuniji potekalo 3. evropsko ekumensko srečanje. Na njem so na povabilo Sveta katoliških škofovskih konferenc Evrope in ekumenske Konference evropskih Cerkva sodelovali delegati različnih evropskih krščanskih veroizpovedi. Že v uvodnih predavanjih kardinala Walterja Kasperja, pravoslavnega metropolita Kirila iz Smolenska in protestantskega pastorja Wolfganga Huberja so prišle na površje nezanemarljive težave ekumenskega dialoga v trenutnih okoliščinah, zlasti z ekleziološkega in etičnega vidika. Ob tem je skoraj izpuhtela možnost oblikovanja skupne socialne etike, ki je bila na nek način pravzaprav razlog nastanka ekumenskih srečanj, ko je ob koncu 80.ih let potekalo prvo tovrstno srečanje kot evropski del svetovnega procesa zbliževanja krščanskih Cerkva, namenjen »pravičnosti, miru in varovanju stvarstva«.
Po obisku v Braziliji se je papež od 7. do 9. septembra odpravil na drugo mednarodno apostolsko potovanje, in sicer v Avstrijo, ob priložnosti 850-letnice svetišča v Marijinem Celju. V desetih javnih nastopih, kolikor jih je predvideval program, se je dotaknil številnih pomembnih vprašanj: od razmerja med vero in znanostjo do pravice do življenja. Okoliščine in priložnost pa so bile še posebej ugodne za poudarek ene izmed najbolj priljubljenih tem, ki je zaposlovala tudi njegovega predhodnika, namreč vprašanje krščanskih korenin Evrope, o katerih ne pričajo samo obstoječe cerkve in samostani, ampak tudi številni verniki, ki živijo na evropskih tleh. Po drugi strani pa je bil ob tem obisku opazen tudi papežev molk glede nekaterih perečih problemov Cerkve v Avstriji, ki krmari med neurejenim obnašanjem nekaterih svojih članov z nepopustljivim stališčem do modernega sveta in drugimi člani bolj liberalnih nazorov. Vatikanska Kongregacija za verski nauk je 14. septembra odgovorila na dve vprašanji Ameriške škofovske konference, v katerih je ta spraševala za mnenje glede umetnega prehranjevanja pacientov v vegetativnem stanju. Dokument pojasnjuje, da je moralna dolžnost tovrstnim pacientom priskrbeti hrano in vodo, bodisi po naravni ali umetni poti. Odgovora spremlja komentar, v katerem so navedeni razlogi za tovrstno moralno dolžnost, in sicer vse od navedka Pija XII. glede uporabe reanimacijskih tehnik do številnih izjav papeža Janeza Pavla II.