Dejavnost Svetega sedeža v mesecu avgustu

AVGUST (petek, 4. januar 2008, RV) - S smrtjo upokojenega pariškega nadškofa, kard. Jean-Marie Lustigerja, 5. avgusta, je cerkveno prizorišče zapustil nov pomemben del papeževanja Janeza Pavla II. Lustiger je bil pariški nadškof med letoma 1981 in 2005, njegova posebnost pa je bila, da je bil sin judovskih izseljencev iz Poljske, svojo mater pa je izgubil v Auschwitzu. Bil je torej spreobrnjenec, ki je utelešal vzajemno približevanje med judovstvom in krščanstvom, ki ga je sprožil drugi vatikanski cerkveni zbor in za katerega si je papež Wojtyla ves čas prizadeval.
Sicer pa je skupaj z Lustigerjem letos umrlo kar deset kardinalov. Januarja je umrl nadškof iz Kinshase, 76.letni kard. Frederic Nzabi Bamungwabi, februarja 86.letni kard. Antonio Maria Javierre Ortas, nekdanji prefekt Kongregacije za bogoslužje in zakramente, junija 88.letni kard. Angelo Felici, nekdanji prefekt Kongregacije za svetnike, avgusta 89.letni kanadski kardinal Edouard Gagnon, prvi predsednik Papeškega sveta za družino, septembra je umrl 96.letni poljski kardinal Adam Kozlowiecki, nekdanji nadškof v Lusaki v Zambiji, oktobra 85.letni kardinal Rosalio Castillo Lara, nekdanji predsednik finančne uprave Svetega sedeža, novembra 77.letni nekdanji predsednik Papeškega sveta za pastoralo preseljencev in turistov, kard. Stephen Fumio Hamao, decembra pa sta umrla še 97.letni avstrijski kardinal Alfons Maria Stickler, nekdanji vatikanski arhivar in bibliotekar, ter 83.letni upokojeni frančiškan, nadškof v Aparecidi in Fortalezi v Braziliji, kard. Aloisio Lorscheider, ikonična osebnost brazilskega škofovskega zbora v 70.ih in 80.ih letih minulega stoletja. Trije od umrlih kardinalov so bili mlajši od 80 let in so bili torej potencialni volivci v primeru konklava. Zaradi smrti omenjenih kardinalov z volilno pravico in drugih devetih kardinalov, ki so to pravico izgubili z dopolnjenim 80.im letom starosti, med katerimi naj omenimo zlasti Martinija, Martinez Somala in Sodana, je papež Benedikt XVI. novembra sklical drugi konzistorij v času svojega pontifikata, na katerem je podelil kardinalsko čast 23 novim kardinalom, s čimer se je njihovo število znova povzpelo na določenih 120 kardinalov volivcev.
Že stara polemika med Svetim sedežem in velikimi mednarodnimi organizacijami glede uporabe pojma »reproduktivno zdravje« in »reproduktivne pravice«, ki po prepričanju Vatikana olepšujejo in s tem dejansko prikrivajo splav, se je vrnila na površje z odločitvijo, ki jo je kolegialno sprejela ena izmed najbolj znanih nevladnih organizacij na svetu – Amnesty International. Ta se je namreč sedaj tudi uradno zavzela za to, da splav ne bi bil več kazensko preganjan nikjer na svetu, kadar je nosečnost sad nasilja ali incesta, ali pa kadar obstaja nevarnost za zdravje in življenje matere. To odločitev je 20. avgusta na letnem srečanju gibanja Občestvo in osvoboditev v Riminiju kritično ocenil državni tajnik, kard. Tarcisio Bertone, pred njim pa predsednik Papeškega sveta za pravičnost in mir, kard. Martino, ki je Amnesty International javno pozval k premisleku. Omenjena organizacija je dva dni zatem s pojasnilnim sporočilom potrdila svojo odločitev, čemur je sledil izstop mnogih vidnih katoličanov iz te organizacije, kot je bil npr. nadškof iz Edinburgha.