MAJ (torek, 1. januar 2008, RV) - Pregled dogajanja pri Svetem sedežu v minulem letu
nadaljujemo z mesecem majem. Vprašanje posmrtne usode otrok, ki so umrli brez zakramenta
krsta, je globoko zakoreninjena v ljudsko versko čutenje. Odtod tudi izredno zanimanje,
ki ga je 5. maja vzbudila revija Civiltà Cattolica z objavo študije Mednarodne teološke
komisije o tej temi z bibličnega, patrističnega in učiteljskega vidika. Cilj študije
je bil preučiti, kako spraviti med seboj idejo Božje univerzalne odrešenjske volje
in nujnost krsta, ter dati dosleden odgovor na ta problem, z upoštevanjem okoliščin
današnjega zgodovinskega trenutka. Sklep študije, ki ga je Benedikt XVI. potrdil 19.
januarja, je ta, da je z razvojem verskega nauka pojem predpekla presežen v luči večjega
teološkega upanja. Mednarodna teološka komisija je torej ugotovila, da obstajajo močni
razlogi za upanje, da bo Bog otroke, ki so umrli brez zakramenta krsta, kljub vsemu
odrešil, saj sta želja in namen obstajala, čeprav ju ni bilo mogoče dejansko uresničiti.
Devetega maja je papež odpotoval na svoj prvi in doslej edini medcelinski apostolski
obisk v Brazilijo. Glavni razlog obiska je bilo odprtje 5. generalne konference latinsko
ameriških škofov, na programu od 13.-31. maja v Aparecidi. Seveda pa so bili pomemben
del njegovega obiska tudi javni nastopi in srečanja, in sicer 10. maja z mladimi,
11. maja z brazilskimi škofi ter 12. maja s skupnostjo za zdravljenje odvisnikov od
mamil, kjer je imel izredno oster govor proti trgovcem z mamili. Papež je z otvoritvijo
latinskoameriške celinske škofovske konference ohranil tradicijo, ki jo je začel papež
Pavel VI. v Medellinu leta 1968, nadaljeval pa Janez Pavel II. v Puebli 1979 in v
Santo Domingu 1992. V otvoritvenem govoru je na številne zapletene probleme tamkajšnje
Cerkve odgovoril s temo evangelizacije, zlasti z vzgojnega vidika. Evangelizacija
je vedno potekala skupaj s spodbujanjem prave človečnosti in pristne krščanske osvoboditve.
Zato je tudi pozval h katehezi na vseh področjih in z najrazličnejšimi sredstvi, pri
čemer je opozoril, da se ne sme pozabiti na huda socialna neravnovesja, ki jih niti
kapitalizem, niti marksizem nista odpravila. Po papeževem odhodu so latinskoameriški
škofje nadaljevali z delom v bistveno manj napetem ozračju, kot je potekala prejšnja
konferenca v Santo Domingu. Kot bo razvidno iz sklepnega dokumenta, so se škofje odločili
za okrepitev institucionalnega profila ter prenovljen ljudski misijonarski in katehetski
zagon, upoštevajoč pojav t.i. grešnih struktur, kristološke dimenzije prednostne odločitve
za uboge ter potrdili in osvežili notranje strukture udeležbe.