Duhovna misel p. V. Lovšeta za Svetovni dan miru

PRIDIGA (ponedeljek, 31. december 2007, RV) - Dragi poslušalec in draga poslušalka te besede veljajo tudi tebi in meni. S kakšnim srcem in občutjem stopaš v novo leto? Ali v sebi čutiš moč in hvaležnost? Morda zaupanje in notranje pričakovanje kaj vse ti bo prineslo novo leto? Tvoji odgovori na moja vprašanja so odvisni tudi od tega, kako si preživel preteklo leto in nocojšnjo noč. Če si v preteklem letu storil veliko dobrega in se v srcu vsak dan znova veselil darov, ki ti jih je Bog dal, potem boš novo leto pogumno začel. Tvoje srce ima trdno notranjo držo. Zlu, ki te vsak dan napada od znotraj in zunaj se nič več ne prepustiš. Zahvaljuješ se zase in se odrekaš vsemu slabemu v mislih, besedah in dejanjih. Zato si trden in veš kaj je notranja moč in mir. Judje bi rekli, da si se naučil živeti šalom.
Če pa si v preteklem letu storil veliko slabega in prizadel druge, ne glede na to koliko jih je bilo, potem si pa verjetno sedajle še nezavesten in boš novo leto začel z mačkom, s suhim grlom in glavobolom. Zlo, ki si ga storil te sili v beg pred seboj, v hrup, uživaštvo in kričanje. V tebi ustvarja notranjo praznino, ki je noben užitek ne more zapolniti. Sam sebi greš na jetra a to hitro streseš na druge. Noben vedeževalec ti ne more zagotoviti notranje moči in miru, dokler se ne odrečeš zlu, ki si ga mislil, izrekel in naredil. Nobena joga ali avtogeni trening ti ne more vrniti spoštljivega odnosa do sebe in naklonjenosti do drugih. Dokler imaš samega sebe za središče vesolja ti nihče ne more odvzeti notranje praznine, ki jo čutiš po velikem uživanju v katerega se zatečeš, da bi utekel niču.
Dragi moj poslušalec, pa da ne boš mislil, da mene ne napadajo vsak dan iste stvari, ki so tebi vzele notranji mir in lepoto življenja. Tudi mene hočejo potegniti v enako stanje kot je morda tvoje. K sreči nisem sam. Del skupnosti Cerkve sem, ki zaupa Bogu in se ne pusti do konca podreti nikakršni laži o sebi, drugih in Bogu. Skratka laž o nesmiselnosti in slučajnosti življenja, ki tudi mene hoče siliti v beg pred življenjem ne prevlada in ne dobi absolutne oblasti nad menoj. A ne zato, ker sem sam tako sposoben in razumen. Zato ker me Cerkev vedno znova povabi v Božjo objektivnost in smiselnost, dragocenost in enkratnost tega kratkega skupnega bivanja s teboj in drugimi.
Še sreča, da me bratje in sestre v Cerkvi spet spomnijo na to čigav sem, odkod prihajam, zakaj sem tukaj in kam grem. Kakor že neštetim pred menoj tudi meni Cerkev na prvi dan v letu ponavlja: »Ker pa ste sinôvi, je Bog poslal v naša srca Duha svojega Sina, ki vpije: »Aba, Oče!« Potemtakem nisi suženj, temveč sin, če pa si sin, si tudi dedič po Bogu«. Marija Božja mati, ki je kraljica miru, je to dobro znala čutiti in živeti, misliti in delati. Tudi tebe in mene uči živeti iz notranje moči in blagoslova, globoke smiselnosti in dragocenosti, ki se ne konča v tem življenju, ampak je večna. Po božični noči pa ti in jaz veva, da lahko vsako človeško srce postane domovina za Boga in dom za bližnjega; po božični noči veva, da bo resnic vedno več kot zablod in da na dnu človeka vedno najdemo dobro; veva, da za nas ni večje časti kot ta, da imamo nekaj, kar lahko podarimo Bogu, da smo nekdo, v katerem se lahko Bog učloveči. Saj poznaš vabilo iz jaslic, ki vabi: postani to kar praznuješ, naredi to, kar je storil Bog - Bog je postal človek, zato postani zares človek, in omogoči Bogu, da se lahko še naprej učlovečuje med nami. Kar bo v tem letu solz, naj čistijo srce, kar bo smeha, naj zdravi in zbira druge in kar bo srečanj, naj ostanejo kot sreča. Vem, da lahko v novem letu začneš na novo, ker ti Bog zaupa in te blagoslavlja. Zato je danes dan miru, da bi se tudi tvoje srce okrepilo in bi začel znova spoštovati in ljubiti sebe, druge in Boga. Srečno vsem poslušalcem in poslušalkam v letu 2008.